TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama tožeče stranke in prvotožene stranke P. Z. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje in dopolnilna sodba v celoti v izpodbijanem delu r a z v e l j a v i in v r n e sodišču v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega postopka.

 

Glede na ugovor prvotožene stranke bi moralo sodišče ocenjevati vsebino pogodbe v skladu z določbami čl. 99, 100, 101 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te določbe urejajo razlago pogodb in določajo, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu izhaja, da je to pogodbo sklenil P.. d.o.o., ki ga zastopa direktor Z. P. kot kreditojemalec, kot kreditodajalec pa je nastopala T. M.. 6. čl. določa, da za odplačilo kredita in obresti in morebitne tečajne razlike kreditojemalec oz. odgovorna oseba jamči kreditodajalcu z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa mu še da bianco akceptni nalog potrjen in podpisan. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bianco akceptni nalog izročil gospodarski subjekt, to je drugotožena stranka. Sodišče je preuranjeno zaključilo, da je prvotožena stranka odgovorna na podlagi izjave, to je 6. čl. Sporazuma, saj je tožena stranka ves čas temu ugovarjala in za svoje trditve predlagala tudi dokaze, vendar sodišče v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, oz. ni obrazložilo ugovorov prvotožene stranke