TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se deloma ugodi in izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojencu izrečena kazen zniža na 2 (dve) leti in 10 (deset) mesecev zapora, v ostalem pa zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, ker ni primeren za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ravnanje policije z videoposnetki je bilo neprofesionalno, vendar to ne pomeni, da bi bilo treba zaradi tega obsojenca samodejno oprostiti. Celovito gledano je bil postopek zoper obsojenca pošten in navedena opustitev policije ni vplivala na zakonitost sodbe. Navedbe glede oprave poizvedb pri bosanskih varnostnih organih so v tolikšni meri posplošene, da ne zadostijo kriterijem, ki jih mora vsebovati dokazni predlog, pač pa pomenijo le pobudo obrambe sodišču, naj po lastni presoji pridobi dokaze. Nasprotij v razlogih prvostopenjske sodbe ni, saj je sodišče zapisalo, da obsojenec torbe ni podrobno pregledal, ker je vedel, kaj se v njej nahaja, v naslednji točki pa, da je glede na vidno vsebino dobro vedel, da zelenjava in deke nimajo take teže. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo tretjega odstavka 397. člena ZKP, ker ni zaslišalo priče, glede katere je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu dalo napotek, naj jo zasliši po potrebi. Goli sum ni zadostna podlaga, na katero je mogoče opreti odločbo o kazenski sankciji.