TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sodišču druge stopnje ni treba odgovarjali, se opredeljevati in komentirati vsakega pritožbenega stavka posebej. Odgovoriti mora le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

Pravočasnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na trenutek, ko je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovila oseba iz prvega odstavka 20. člena ZDR-1, to je zakoniti zastopnik delodajalca oziroma od njega pooblaščena oseba. Zgolj na podlagi navedbe, da je "tožena stranka" ugotovila odpovedni razlog že 15. 4. 2014 pravilnosti uporabe materialnega ni mogoče preizkusiti.

Ker delodajalec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove kljub negativnemu mnenju sindikata, zgolj dejstvo, da je takšno mnenje pridobil po tem, ko je odpoved že podal, na zakonitost odpovedi samo po sebi ne more vplivati.

Z vidika delodajalca ravnanje v nasprotju z izrecnimi navodili in zahtevami, ki so osnova za zaupanje komitentov v banko, predstavlja hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.

Opravljanje dela v času od ugotovitve odpovednega razloga do podaje odpovedi zato ne dokazuje, da je bilo nadaljevanje delovnega razmerja možno. Transakcija visokega zneska z računa komitenta, ki ni dal naloga zanjo in se je ta opravila na zahtevo neupravičene tretje osebe, za toženo stranko predstavlja škodo, ne glede na to, ali to škodo krije zavarovanje ali ne. Okrnjen pa je tudi njen ugled, čeprav se o zadevi ni poročalo navzven. Zadošča, da je ugled tožene stranke kot finančne organizacije, za katero je zaupanje strank ključnega pomena, okrnjen z vidika oškodovanega komitenta.

Tožnik, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker je kršil delovne obveznosti, se na neenako obravnavo v primerjavi z delavci, ki so bili za podobno kršitev sankcionirani mileje ali pa sploh ne, ne more sklicevati, saj v nepravu ni enakosti.