Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na...

3920. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah

Na podlagi osmega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) minister za infrastrukturo izdaja

P R A V I L N I K
o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa namen, vrste, pomen, obliko, barvo, velikost, lastnosti in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet (v nadaljnjem besedilu: ceste).

(2)

Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (kodificirano besedilo), (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

2. člen

(namen ter vrste prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)

Prometna signalizacija in prometna oprema so sredstva in naprave, ki udeležence cestnega prometa opozarjajo na nevarnosti, jim naznanjajo omejitve, prepovedi in obveznosti, dajejo potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodijo v prometu.

(2)

S prometno signalizacijo in prometno opremo se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in ukrepov za varnost prometa ter označuje prometna ureditev na cestah.

(3)

Prometno signalizacijo sestavljata vertikalna in horizontalna signalizacija.

(4)

Vertikalno signalizacijo sestavljajo:

-

prometni znaki,

-

dopolnilne table,

-

znaki za označevanje del in ovir v cestnem prometu,

-

znaki za označevanje bližine roba vozišča in preprečevanje vožnje,

-

svetlobni prometni znaki in

-

spremenljiva prometnoinformativna signalizacija.

(5)

Horizontalna signalizacija obsega označbe na prometnih površinah.

(6)

Prometno opremo sestavljajo:

-

oprema za vodenje in usmerjanje prometa,

-

varnostne ograje,

-

varovalne ograje,

-

naprave za umirjanje prometa na cesti,

-

blažilniki trkov,

-

ograje za pešce,

-

oprema proti zaslepljevanju in

-

cestna razsvetljava.

(7)

Sestavni del prometne signalizacije je tudi turistična in druga obvestilna signalizacija.

3. člen

(napisi na prometni signalizaciji)

(1)

Napisi na prometni signalizaciji morajo biti napisani z malo pisavo, če s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku ni določeno drugače.

(2)

Ime posameznega prometnega cilja mora biti napisano v eni vrsti.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je lahko, če je ime prometnega cilja izjemno dolgo, napisano tudi v dveh vrstah, in sicer tako da je v drugi vrsti z manjšo pisavo napisan le podrejeni del cilja.

(4)

Dvojezični napisi na prometni signalizaciji, ki označujejo prometne cilje, morajo biti med seboj ločeni s poševnico in enake velikosti pisave.

(5)

Kadar je ime dvojezičnega kraja ali kraja, ki je zunaj države, izjemno dolgo, sme biti napisano v dveh vrstah, in sicer tako da je višina pisave v obeh vrstah enaka.

(6)

Napisu v tujem jeziku na prometni signalizaciji, ki označuje prometni cilj zunaj države, mora biti dodana avtomobilska oznaka države, v kateri je ta prometni cilj.

4. člen

(uporaba jezika na prometni signalizaciji)

(1)

Napisi na prometni signalizaciji so na celotnem območju države v slovenskem jeziku.

(2)

Na dvojezičnih območjih so poleg napisov v slovenskem jeziku tudi napisi v drugem jeziku, in sicer tako da je najprej napis v slovenskem in nato v tujem jeziku.

(3)

Na znakih za obvestila, ki so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev v cestnem prometu o krajih zunaj države, mora biti pri dvojezičnih krajih najprej naveden napis imena kraja v slovenskem jeziku in nato v jeziku države, v kateri je kraj, sicer pa samo napis v jeziku države, v kateri je kraj.

(4)

Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena so na avtocestah, hitrih in glavnih cestah napisi na vertikalni prometni signalizaciji poleg slovenskega lahko tudi v drugih tujih jezikih. V tujih jezikih so lahko tudi napisi na turistični signalizaciji.

5. člen

(izvedba prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)

Prometna signalizacija in prometna oprema morata biti v obliki, barvi, velikosti ter materialih, ki ustrezajo tehničnim zahtevam in standardom, določenim s tem pravilnikom.

(2)

Udeležencem cestnega prometa so lahko sporočila in obvestila posredovana s stalnimi prometnimi znaki, ki svoje vsebine ne spreminjajo, ter z znaki, ki lahko na podlagi svetlobnih in drugih elementov svojo vsebino delno ali v celoti spreminjajo.

(3)

Površina turistične in druge obvestilne signalizacije ne sme biti osvetljena in spremenljiva.

(4)

Številčne in besedilne oznake ter simboli na prometnih znakih, vozišču in drugih prometnih površinah so s tem pravilnikom navedeni kot primer in se morajo v praksi uskladiti s konkretno situacijo prometne ureditve oziroma cilji prometnega urejanja.

6. člen

(svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)

Površina vertikalne prometne signalizacije mora biti izdelana iz svetlobno odbojnih materialov skladno s standardom SIST EN 12899-1 – Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve vertikalne prometne signalizacije, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru.

(2)

Zahtevani koeficient retrorefleksije (R_A) mora ustrezati razredom, prikazanim v preglednici 1.

Preglednica 1: Razredi svetlobne odbojnosti površine znakov glede na svetlobne značilnosti okolice

Vrsta znakov		Normalno/naravno osvetljena okolica			Osvetljena okolica in/ali več zunanjih virov svetlobe
	Mesto postavitve znaka	Avtocesta, hitra cesta	Ceste zunaj naselij	Ceste v naseljih	Avtocesta, hitra cesta	Ceste zunaj naselij	Ceste v naseljih
Vsi znaki, razen spodaj navedenih	Na desni strani vozišča/cestišča	RA2	RA1 RA2	RA1 RA2	RA2 RA3	RA2	RA2 RA3
Vsi znaki, razen spodaj navedenih	Nad voziščem /cestiščem ali na njegovi levi strani	RA2	RA2	RA2	RA3	RA2 RA3	RA3
Znaki za nevarnost in znaki za prednost na prehodih ceste čez železniško progo v isti ravnini		–	RA2	RA2	–	RA3	RA3
Znaki za nevarnost in prednost na križiščih in cestnih priključkih, znaki za obvezne in dovoljene smeri		RA2	RA2	RA2	RA3	RA3	RA3
Znaki za označevanje del in drugih ovir na cesti, znaki za prepovedi in omejitve, znaki za obvestila		RA2	RA1 RA2	RA1 RA2	RA2	RA2	RA2
Znaki za kolesarje, pešce in jezdece, turistična in druga obvestilna signalizacija		RA1

(3)

Minimalni koeficient retrorefleksije za razred RA3 je prikazan v preglednici 2.

Preglednica 2: Minimalni koeficient retrorefleksije R_A; razred RA3 (enota cd.lx^-¹m²)

Geometrija merjenj		Barva
α[^o]	Β₁[^o]	bela	rumena	rdeča	modra	zelena	fluorescenčna rumenozelena
0,2	5	430	350	110	25	45	375
0,33	5	300	250	75	17	35	270
1,0	5	80	65	20	5	10	70
0,2	15	350	270	90	20	35	–
0,33	15	250	200	65	15	25	–
1,0	15	60	45	16	3,5	7	–
0,2	30	235	190	60	11	24	200
0,33	30	150	130	35	7	18	140
1,0	30	50	40	13	2,5	5	43
0,2	40	55	40	12	3	7	36
0,33	40	30	25	7	2	4	24
1,0	40	15	13	5	1	2	9

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek je lahko zahtevani koeficient retrorefleksije tudi drugačen, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom tako določeno.

(5)

Kromatične lastnosti prometnih znakov in svetlobni faktor morajo ustrezati razredu CR2.

(6)

Prometni znaki na istem nosilcu morajo imeti enake svetlobno odbojne lastnosti.

(7)

Kadar so prometni znaki osvetljeni od zunaj, so lahko svetlobno odbojne lastnosti njihove površine najmanj razreda RA1, razen pri znakih za prednost (2100), katerih površina mora ustrezati razredu RA2.

(8)

Površina prometne opreme, ki se uporablja za vodenje in usmerjanje prometa na območju del na cesti ali drugih ovir v cestnem prometu, mora biti označena s svetlobnimi odsevniki skladno s SIST EN 12899-3; Smerniki in svetlobno odbojna telesa.

7. člen

(postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)

Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah morata biti postavljeni tako, da ju udeleženci cestnega prometa pravočasno opazijo in dojamejo njun pomen ter da na podlagi tega lahko ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata.

(2)

Območje za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme je pas vzdolž vozišča ceste, in sicer na avtocestah in hitrih cestah znaša 8,00 m, na drugih cestah pa 5,00 m, merjeno od zunanjega roba vozišča. Če so sestavni del cestišča tudi kolesarske, peščeve ali druge prometne površine, znaša širina tega pasu 2,00 m, merjeno od zunanjega roba teh površin.

(3)

Pravila za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme za označevanje del in ovir v cestnem prometu so določena s predpisom, ki ureja zapore na cestah.

II. PROMETNA SIGNALIZACIJA

1. Prometni znaki

8. člen

(izvedba prometnih znakov)

(1)

Konstrukcija prometnega znaka mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:

-

faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1,

-

pritisk vetra – razred WL5,

-

dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1,

-

najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4,

-

prebadanje znaka – razred P3 in

-

robovi plošče znaka – razred E2.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravljavec prometne površine zahteva drugačne zahteve glede učinkovitosti konstrukcije prometnega znaka, vendar le v mejah, ki jih dopušča SIST EN 12899-1.

(3)

Hrbtna stran prometnega znaka mora biti brez leska in vsebine. Če je površina znaka večja od 2 m², mora biti hrbtna stran sive barve (RAL 7040).

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek mora imeti znak na hrbtni strani identifikacijsko oznako skladno s SIST EN 12899-1. Oznaka ne sme biti svetlobno odbojna, nameščena mora biti na spodnjem desnem delu znaka in mora biti vidna pri postavljenem prometnem znaku.

(5)

Rob prometnega znaka mora biti pokrit z zaščitnim kotnim profilom za ojačitev znaka.

(6)

Prometni znaki so lahko izdelani tudi kot znaki z lastnim (osvetljeni od znotraj) ali zunanjim virom svetlobe (osvetljeni od zunaj) skladno s SIST EN 12899-1 oziroma SIST EN 12899-2 – Stalna vertikalna signalizacija; Signalizacija z notranjo osvetlitvijo (TBB).

(7)

Konstrukcija prometnega znaka z lastnim virom svetlobe mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:

-

faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1,

-

pritisk vetra – razred WL5,

-

dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1,

-

najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4,

-

odpornost proti vodi in prahu – razred IP65,

-

povprečna svetlost znaka – razred L2 in

-

enakomerna svetlost znaka – razred U2.

(8)

Če je treba pomen prometnega znaka izredno poudariti, sme biti znak na kontrastni kvadratni ali pravokotni plošči iz svetlobno odbojnega materiala fluorescenčne rumenozelene barve, katere koeficient retrorefleksije ustreza razredu RA3. V tem primeru je na plošči tudi morebitna potrebna dopolnilna tabla.

(9)

Velikost kontrastne plošče iz prejšnjega odstavka mora biti prilagojena predpisani velikosti prometnega znaka, in sicer tako da širina od roba table do skrajne točke znaka znaša največ 5 cm.

(10)

Prometni znaki so lahko izvedeni tudi kot označbe na prometnih površinah.

9. člen

(postavljanje prometnih znakov)

(1)

Prometni znaki se postavljajo na desni strani poleg vozišča oziroma cestišča ali nad njim v smeri vožnje vozil, in sicer tako da ne ovirajo prometa vozil in pešcev ter da jih udeleženci cestnega prometa ali druge ovire ne zakrivajo.

(2)

Če na mestu, kjer je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci cestnega prometa prometnega znaka ne bi pravočasno opazili, mora biti ta ponovljen tudi na nasprotni, levi strani ceste ali smernega vozišča, če je potrebno, pa tudi nad voziščem.

(3)

Ne glede prvi odstavek tega člena so lahko prometni znaki postavljeni tudi samo na levi strani vozišča ali druge prometne površine in v srednjem ločilnem pasu ceste, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.

(4)

Višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilne table mora biti ob postavitvi:

-

ob vozišču 1,50 m nad višino roba vozišča ali odstavnega pasu, ob katerem je znak postavljen,

-

nad površinami za pešce in kolesarje najmanj 2,25 m nad najvišjim robom prečnega profila površine, nad katero je postavljen, razen turistične signalizacije in znakov za vodenje prometa na območju križišč, kjer znaša ta višina 2,50 m,

-

nad voziščem najmanj 4,50 in največ 5,50 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen. Pri zmanjšanih prometnih profilih ceste je lahko prometni znak postavljen 0,50 m nad prometnim profilom ceste,

-

ne glede na prejšnjo alinejo mora biti višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilne table nad voziščem na avtocestah in hitrih cestah najmanj 5,00 in največ 6,00 m nad najvišjo točko prečnega profila vozišča, nad katerim je prometni znak postavljen.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek so posamezni prometni znaki lahko postavljeni tudi na drugačnih višinah, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno in to omogoča prosti profil ceste.

(6)

Vodoravna razdalja med robom vozišča in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke prometnega znaka mora biti 0,30 m, če je cesta omejena z robniki, oziroma najmanj 0,75 m, če cesta ni omejena z robniki, vendar ne več kot 2,00 m.

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti nosilni drogovi prometnih znakov postavljeni zunaj površin za pešce in kolesarje. V tem primeru vodoravna razdalja od roba vozišča do najbližje točke oziroma projekcijo skrajne točke prometnega znaka ne sme biti večja od 2,00 m, znak pa mora biti praviloma asimetrično nameščen na nosilni drog. Drogovi svetlobnih prometnih znakov so lahko postavljeni znotraj površin za pešce, vendar tako, da je zagotovljeno varno in neovirano gibanje pešcev.

(8)

Če je vozišče zavarovano z varnostno ograjo, mora biti vodoravna razdalja med ograjo in najbližjo točko oziroma projekcijo skrajne točke prometnega znaka najmanj 0,25 m, razen na avtocestah in hitrih cestah, kjer mora biti ta razdalja enaka delovni širini varnostne ograje, vendar ne sme biti večja od 2,20 m.

(9)

Minimalni vzdolžni razmik prometnih znakov na cesti mora biti pri najvišji dovoljeni hitrosti:

-

≤ 50 km/h, najmanj 15 m,

-

> 50 ≤ 90 km/h, najmanj 30 m in

-

> 90 km/h, najmanj 100 m.

(10)

Ne glede na prejšnji odstavek je minimalni vzdolžni razmik prometnih znakov lahko tudi drugačen, če prometna ureditev posameznega krajšega dela ceste zahteva več različnih označitev (npr. ustavi, prehod za pešce).

(11)

Prometni znaki nad smernimi vozišči z več prometnimi pasovi se postavljajo:

-

nad vsakim prometnim pasom posebej, če se promet po posameznih prometnih pasovih ureja različno. Med temi znaki se v osi ločilnih črt med prometnimi pasovi lahko postavljajo znaki za opozarjanje na nevarnost ali obveščanje, ki veljajo na celotnem smernem vozišču,

-

v osi dveh ali več pasov, če se na teh prometnih pasovih promet ureja enako,

-

simetrično od osi pasov z enakim urejanjem prometa v primerih, ko sta nad prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva ali več prometnih znakov, s katerimi se promet na vseh prometnih pasovih ureja enako. Znaki morajo biti enaki na levi in desni strani,

-

na levi strani znak za nevarnost, na desni strani pa znak za izrecne odredbe ali obvestila, če sta nad dvema ali več prometnimi pasovi horizontalno postavljena dva različna prometna znaka. Če je na obeh straneh postavljen znak za izrecne odredbe, mora biti znak za omejitev hitrosti vedno postavljen na desni strani.

(12)

Če se na isti drog nameščata različni vrsti prometnih znakov, mora biti znak za nevarnost vedno nameščen na vrhu droga.

(13)

Na istem nosilnem drogu sta v smeri vožnje lahko po vertikalni osi nameščena največ dva prometna znaka

(14)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena je lahko na enem nosilnem drogu nameščenih tudi več znakov, če je s tem pravilnikom pri posameznem prometnem znaku tako dovoljeno.

(15)

Posameznemu prometnemu znaku sta lahko dodani največ dve dopolnilni tabli.

(16)

Na drogu semaforja so lahko nameščeni le tisti posamezni prometni znaki, za katere je to s tem pravilnikom dovoljeno.

(17)

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko na drogu semaforja nameščeni posamezni prometni znaki, ki so vidni vozilom iz nasprotne smeri.

(18)

Za nosilno konstrukcijo prometnih znakov se lahko uporabljajo tudi drogovi cestne razsvetljave, drogovi semaforjev in druge ustrezne konstrukcije, ki so v območju za postavljanje prometne signalizacije.

10. člen

(velikost prometnih znakov in dopolnilnih tabel)

(1)

Velikosti prometnih znakov so glede na najvišjo dovoljeno hitrost na cesti oziroma njenem odseku razvrščene v štiri velikostne razrede, in sicer:

-

mali znaki – razred 1,

-

normalni znaki – razred 2,

-

veliki znaki – razred 3,

-

zelo veliki znaki – razred 4.

(2)

Velikost prometnih znakov za posamezen velikostni razred je prikazana v preglednici 3.

Preglednica 3: Velikosti prometnih znakov &fbco;binary entityId="3fe6b7ce-a42b-4a14-96f5-75843aaab0ce" type="pdf"&fbcc;

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je lahko velikost posameznih znakov tudi drugačna, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.

(4)

Polmer zaokroževanja robov pri znakih, katerih velikost je določena pri posameznem znaku ali je odvisna od števila simbolov, velikosti pisave ter lokacije znaka na cesti, mora biti enak kot pri velikostnem razredu, ki je najbližji velikosti znaka. Polmer zaokroževanja robov, določen za velikostni razred 4, se uporablja tudi za vse znake, ki so večji od tega razreda.

(5)

Širina dopolnilne table, postavljene ob znaku, mora biti enaka dolžini tiste stranice znaka, ob kateri je dopolnilna tabla, ali premeru znaka oziroma mora biti enaka dolžini vertikalne projekcije skrajnih točk znaka.

(6)

Velikost simbola na znaku mora biti sorazmerna z velikostjo znaka, njegova razmerja in položaj na znaku pa morajo biti identični grafičnemu prikazu, določenemu s tem pravilnikom.

(7)

Če pri posameznem znaku s tem pravilnikom ni določena velikost oziroma ta ni določena niti v prvem odstavku tega člena, se velikost znaka določi na podlagi velikosti in vrste pisave ter števila simbolov na njem.

(8)

Dimenzije posameznih elementov vstavljenih znakov so proporcionalne dimenzijam stalnih prometnih znakov.

(9)

Za znake, ki se uporabljajo pri označevanju in zavarovanju del na cestah in ovir v cestnem prometu, se uporablja samo velikostni razred 3 ali 4.

(10)

Za znake 2100 – znaki za prednost, se namesto velikostnega razreda 2 uporablja velikostni razred 3.

(11)

Na malo prometnih cestah in javnih poteh je lahko zaradi neustreznega profila in drugih elementov ceste, ki ne dopuščajo največje dovoljene hitrosti po pravilih cestnega prometa, velikost prometnih znakov manjša za en velikostni razred.

(12)

Na državnih cestah se iz prometnovarnostnih razlogov velikostni razred 2 lahko nadomesti z velikostnim razredom 3.

(13)

Če se na določenem odseku ceste spremeni prometna ureditev, ki zahteva manjši velikostni razred prometnih znakov, se prometni znaki menjajo skladno s tretjim odstavkom 79. člena tega pravilnika.

11. člen

(preverjanje ustreznosti prometnih znakov)

(1)

Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometnih znakov se morajo preveriti najpozneje v desetih letih po izdelavi prometnega znaka.

(2)

Preverjanje ustreznosti iz prejšnjega odstavka obsega preverjanje minimalnih zahtev glede svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti prometnih znakov pri dnevni svetlobi.

(3)

Ob preverjanju prometnega znaka iz prvega odstavka tega člena morajo svetlobno odbojne lastnosti znaka ustrezati vsaj 70 % zahtevane vrednosti, predpisane za nov prometni znak, kromatične lastnosti pa morajo ustrezati razredu CR1.

1.1 Znaki za nevarnost

12. člen

(namen in vrsti znakov za nevarnost)

(1)

Znaki za nevarnost opozarjajo udeležence cestnega prometa na nevarnost in vrsto nevarnosti na cesti.

(2)

Znaki za nevarnost so splošni znaki za nevarnost in znaki za nevarnost na prehodu ceste čez železniško progo v isti ravnini.

13. člen

(izvedbe znakov za nevarnost)

(1)

Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja znakov za nevarnost so prikazani v preglednici 4.

Preglednica 4: 1000 – znaki za nevarnost &fbco;binary entityId="898a7b96-0832-47a9-811f-f6cba19b890c" type="pdf"&fbcc;

(2)

Znaki za nevarnost, ki se uporabljajo pri označevanju in zavarovanju del na cestah in ovir v cestnem prometu, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.

(3)

Nevarnosti na cesti, ki niso posledica del na cesti ali začasnih ovir v cestnem prometu, morajo biti označene s prometnimi znaki, ki so predpisani za označevanje trajnih nevarnosti enake vrste.

14. člen

(postavljanje znakov za nevarnost)

(1)

Znaki za nevarnost se postavljajo na avtocestah in hitrih cestah na razdalji od 250 do 400 m, na cestah zunaj naselij na razdalji od 150 do 250 m ter na cestah v naseljih na razdalji od 50 do 150 m pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela vozišča.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se znaki za nevarnost lahko postavljajo tudi na manjši ali večji razdalji pred nevarnim mestom na cesti oziroma pred začetkom nevarnega dela ceste, če to zahtevajo okoliščine na cesti ali njenem delu. V tem primeru morajo biti znakom dodane dopolnilne table z označeno razdaljo do nevarnega mesta, ki ga označujejo postavljeni znaki.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena so za posamezne znake za nevarnost dovoljena odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznemu znaku za nevarnost to dovoljeno.

1.2 Znaki za izrecne odredbe

15. člen

(namen in vrste znakov za izrecne odredbe)

(1)

Znaki za izrecne odredbe udeležencem cestnega prometa naznanjajo obveznosti, omejitve ali prepovedi in usmeritve, po katerih se morajo ravnati.

(2)

Znake za izrecne odredbe sestavljajo znaki za prednost, znaki za prepoved ali omejitve, znaki za obveznost in znaki za urejanje cestnega prometa.

16. člen

(izvedbe znakov za izrecne odredbe)

(1)

Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja ter dopustna odstopanja glede izvedbe in postavitve znakov za izrecne odredbe so prikazani v preglednici 5.

Preglednica 5: 2000 – znaki za izrecne odredbe &fbco;binary entityId="43cf1230-e73b-41cc-a7d2-0204e696a896" type="pdf"&fbcc;

(2)

Kadar se znaki za izrecne odredbe, ki imajo osnovno barvo belo, uporabljajo za označevanje in zavarovanje del na cestah in ovir v cestnem prometu, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.

17. člen

(postavljanje znakov za izrecne odredbe)

(1)

Znaki za izrecne odredbe se postavljajo neposredno na mestu, kjer se za udeležence cestnega prometa pojavita obveznost in prepoved ali omejitev, ki je izražena z znakom.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek so znaki za izrecne odredbe lahko postavljeni na določeni razdalji pred mestom, kjer se za udeležence cestnega prometa pojavi obveznost, prepoved ali omejitev, če je pri posameznem znaku s tem pravilnikom to dovoljeno.

(3)

Znaki za izrecne odredbe veljajo od mesta postavitve znaka do mesta postavitve znaka o njegovem preklicu, če pri posameznem znaku s tem pravilnikom ni določeno drugače.

(4)

Prepovedi in omejitve, označene z znaki za prepovedi in omejitve (2200) ter posameznimi znaki za urejanje cestnega prometa (2407, 2408, 2409, 2409-1 in 2409-2), veljajo od mesta, kjer so postavljeni znaki, do mesta, kjer je postavljen znak o njihovem preklicu, sicer pa do prvega naslednjega križišča ali krožnega križišča javnih oziroma nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

(5)

Prepovedi in omejitve lahko veljajo tudi samo na določeni razdalji od mesta postavitve znaka, ki ne sme biti daljša od 1000 m. V tem primeru mora biti znaku dodana dopolnilna tabla 4103, ki označuje dolžino ceste, kjer velja omejitev oziroma prepoved, če znotraj tega dela ceste ni nobenega križišča ali krožnega križišča iz prejšnjega odstavka.

(6)

Če se na določenem delu ceste omejitev hitrosti spremeni, se z znakom za novo omejitev istočasno prekliče predhodna omejitev.

(7)

Posamezni znaki za vodenje prometa (2400), ki veljajo na določenem območju (CONA), morajo biti postavljeni na vseh cestah, ki omogočajo dostop v območje.

(8)

Če je zaradi slabe preglednosti ceste ali iz drugih varnostnih razlogov nujno, da so udeleženci cestnega prometa vnaprej obveščeni o izrecni odredbi, je lahko tak znak postavljen tudi na ustrezni razdalji od mesta, od katerega velja odredba. V tem primeru mora biti znakom dodana dopolnilna tabla 4101.

(9)

Izrecna odredba, izražena s posameznim znakom za prepovedi in omejitve (2200), nameščenim na istem drogu skupaj z znakom 2434, pri vstopu v naselje velja na območju celotnega naselja, če na posameznih cestah ali njihovih delih v naselju ni z drugim znakom označena drugačna obveznost, omejitev, prepoved ali usmeritev.

(10)

Izrecna odredba, označena z znakom za omejitev hitrosti, z znakom 2435 preneha veljati.

(11)

Za označevanje izrecnih odredb, ki veljajo samo določen čas med dnevom ali samo določene dni, so lahko na cesti postavljeni tudi prometni znaki, izdelani tako, da so simboli in dopolnilne table, na katerih je določen njihov pomen, vidni samo takrat, ko velja z znakom izražena izrecna odredba.

(12)

Ne glede na prvi do deseti odstavek tega člena za posamezne znake za izrecne odredbe veljajo odstopanja v načinu postavljanja, če je s tem pravilnikom pri posameznem znaku to dovoljeno.

1.3 Znaki za obvestila

18. člen

(namen in vrste znakov za obvestila)

(1)

Znaki za obvestila so namenjeni vodenju prometa in obveščanju udeležencev cestnega prometa o cesti in njeni povezavi z drugimi cestami, o imenih prometnih ciljev ob cesti, smeri in oddaljenosti prometnih ciljev ter sporočajo druge pomembne informacije.

(2)

Znake za obvestila sestavljajo znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah, znaki za obveščanje o cestah in drugih pomembnih informacijah, znaki za usmerjanje prometa, znaki za vodenje prometa ter preventivni obvestilni znaki.

19. člen

(izvedbe znakov za obvestila)

(1)

Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja in dopustna odstopanja glede izvedbe, velikosti in postavljanja znakov za obvestila so prikazani v preglednici 6.

Preglednica 6: 3000 – znaki za obvestila &fbco;binary entityId="80557c31-173e-4790-b3cd-3552b7b29a54" type="pdf"&fbcc;

(2)

Simboli, ki prikazujejo medsebojni položaj cest na znakih za vodenje prometa, morajo ustrezati dejanskemu položaju cest.

20. člen

(barva znakov za obvestila glede na vrsto ceste)

(1)

Osnovna barva in barva napisov in simbolov na znakih za vodenje prometa, kadar so postavljeni na določeni vrsti ceste ali pa se nanašajo nanjo, sta prikazani v preglednici 7.

Preglednica 7: Osnovna barva in barva napisov ter simbolov na znakih za vodenje prometa

Področje uporabe	Osnovna barva znaka	Barva napisov in simbolov
avtocesta	zelena	bela
hitra cesta	modra	bela
druge ceste	rumena	črna
deli mest, naselij, pomembni objekti javne in gospodarske infrastrukture	bela	črna
kulturne, zgodovinske in turistične zanimivosti	rjava	bela
kolesarske povezave	rdeča	bela

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti simboli, ki so dodani posameznim znakom za vodenje prometa in drugim znakom za obvestila, v barvi, ki je s tem pravilnikom določena za posamezen simbol.

(3)

Na prometne znake za vodenje prometa so lahko na osnovno ploščo vstavljene podloge ustreznih barv, odvisno od vrste ali oznake ceste, ki vodi do prometnega cilja in njegovega pomena, ali podloga bele barve za vstavljanje dopolnilnih tabel in poudarjanje simbolov.

(4)

Kadar se znaki za obvestila, ki imajo osnovno barvo belo, uporabljajo za označevanje in zavarovanje del na cestah in ovir v cestnem prometu, imajo osnovno barvo rumeno, razen na znaku 7302.

21. člen

(postavljanje znakov za obvestila)

(1)

Znaki za obvestila se postavljajo tako, da udeležence cestnega prometa predhodno obveščajo o razvrščanju in zavijanju ter sporočajo potrdilna obvestila o smeri vožnje, označujejo objekt, prostor, ulico ali dele ceste, na katere se nanašajo, ter jih obveščajo o ustreznem ravnanju, ki ga določajo pravila cestnega prometa.

(2)

Če objekta ali prostora, na katerega se nanaša obvestilni znak, ni ob cesti, ob kateri je znak, je treba obvestilni znak dopolniti z dopolnilno tablo, tako da je udeležencem cestnega prometa omogočeno, da hitro in brez težav najdejo objekt oziroma prostor, na katerega se znak nanaša.

(3)

Znakov za obveščanje o službah, objektih in napravah (3100), razen znakov 3101, 3102, 3103, 3116, 3117 do 3117-4, 3118 in 3119 do 3119-1 ni dovoljeno postavljati v naseljih.

(4)

Znaki za obveščanje o službah, objektih in napravah (3100), z oznako 3104, 3105, 3106, 3114, 3115 in 3116 se lahko postavljajo, če so objekti za opravljanje teh dejavnosti dostopni neposredno s ceste, ob kateri se znak postavlja, in imajo zagotovljen ustrezen prostor za mirujoči promet.

1.4 Dopolnilne table

22. člen

(namen in vrste dopolnilnih tabel)

(1)

Dopolnilne table prometni znak dodatno pojasnjujejo glede razdalje in smeri do mesta, na katero se znak nanaša, glede prednostnih in dopustnih smeri, ustavitev in parkiranja vozil ter drugih omejitev. Dodana so tudi prostorska, časovna in druga pojasnila, vrste vozil in udeležencev, na katere se znak nanaša, označevanje izjem glede upoštevanja izrecne odredbe, pojasnitev nevarnosti in ovir na vozišču ter informacije o cesti, objektih in napravah.

(2)

Dopolnilne table niso samostojna prometna signalizacija, ampak so vedno sestavni del prometnega znaka.

23. člen

(izvedbe dopolnilnih tabel)

(1)

Oznaka, oblika, barva, pomen, namen označevanja in dopustna izvedba ter dodatne izvedbene zahteve dopolnilnih tabel so prikazani v preglednici 8.

Preglednica 8: 4000 – Dopolnilne table &fbco;binary entityId="ecff22dd-9d1b-428b-b434-e6b95d3d6787" type="pdf"&fbcc;

(2)

Osnovna barva dopolnilnih tabel, tudi če se uporabljajo za označevanje in zavarovanje del na cestah in ovir v cestnem prometu, je bela z obrobo, simbolom ali napisom črne barve.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek tega člena so uporabljeni simboli barvni, če je pri posamezni dopolnilni tabli s tem pravilnikom tako določeno.

24. člen

(postavljanje dopolnilnih tabel)

(1)

Dopolnilnih tabel ni dopustno postavljati kot samostojne znake.

(2)

Dopolnilne table morajo biti pri znakih, na katere se pojasnila nanašajo, nameščene pod njihovim spodnjim robom.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je dopolnilna tabla pri znaku 2101 nameščena nad zgornjim vodoravnim robom znaka, dopolnilni tabli 4501-15 ali 4501-16 pa pri znakih 3309 ali 3309-1 ob navpičnem robu na nasprotni strani puščice.

1.5 Označbe na prometnih površinah

25. člen

(namen označb)

(1)

Označbe na prometnih površinah so horizontalna prometna signalizacija, s katero se na prometnih površinah označujejo nevarnosti, prepovedi, omejitve in druge obveznosti ter obvestila za udeležence cestnega prometa.

(2)

Označbe iz prejšnjega odstavka so samostojne označbe, razen če je s tem pravilnikom določena obvezna kombinacija s stalnim prometnim znakom.

26. člen

(vrste označb)

(1)

Na prometnih površinah so vzdolžne, prečne in druge označbe.

(2)

Označbe na prometnih površinah so lahko trajne ali začasne.

(3)

Začasne označbe so namenjene označevanju gradbišč na cesti, ki za določen čas razveljavijo stalne označbe in udeležencem cestnega prometa prikazujejo spremenjeno prometno ureditev.

27. člen

(izvedba označb)

(1)

Lastnosti materialov za označbe morajo ustrezati določbam standarda SIST EN 1436+A1, Materiali za označevanje vozišča, Lastnosti označb, in določbam tega pravilnika.

(2)

Označbe se na prometne površine nanesejo s tanko (barve) ali debeloslojnimi materiali (hladna ali vroča plastika, vnaprej izdelani trakovi).

(3)

Višina označbe na prometnih površinah je lahko največ 8 mm nad ravnino cestišča oziroma prometne površine, globina pa največ 15 mm pod ravnino cestišča.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko označbe na prometnih površinah, kjer so uporabljeni elementi iz kovine ali umetnih snovi ali so izvedene v obliki prečnih trakov, največ 15 mm nad ravnino prometne površine. Če so v talne označbe vgrajeni svetlobni odsevniki ali utripalniki, ti ne smejo biti več kot 25 mm nad ravnino prometne površine.

(5)

Na avtocestah in hitrih cestah morajo biti vzdolžne označbe na vozišču narejene z debeloslojnimi materiali, robne črte ob odstavnem pasu pa s profiliranimi označbami, ki delujejo zvočno oziroma vibracijsko.

(6)

Za začasne označbe na vozišču se morajo uporabiti materiali z določeno trajnostjo in lastnostmi, ki po odstranitvi ne pustijo sledov začasne signalizacije.

28. člen

(barva označb)

(1)

Trajne označbe na prometnih površinah so bele barve.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se:

(a)

z rumeno barvo označujejo:

-

vzdolžne in prečne označbe na vozišču, ki od preostalih prometnih pasov ločujejo prometne pasove, namenjene javnemu prevozu potnikov (RAL 1023),

-

označbe za označevanje prepovedi parkiranja in ustavljanja na vozišču, avtobusnih, taksi in shuttle postajališč, fizičnih ovir za umirjanje prometa, cestnih priključkov nekategoriziranih cest, intervencijskih površin, podzemnih hidrantov ter parkirnih mest za vozila invalidov in taksije (RAL 1023),

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah

Časovnica