TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbe zoper sklep.

III. Pritožbama zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

- v točki I. izreka spremeni tako, da se znesek 31.698,00 EUR nadomesti z zneskom 36.698,00 EUR, znesek 31.402,00 EUR pa z zneskom 36.402,00 EUR,

- v točki III. izreka se znesek 39.200,00 EUR nadomesti z zneskom 34.200,00 EUR;

- točki II. In IV. izreka se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne v novo odločanje.

IV. V ostalem se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanih, a nerazveljavljenih in nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V. Izrek o pritožbenih stroških v zvezi s sodbo se pridrži za končno odločbo.

Sodišče mora najprej prisoditi odškodnino za vsako obliko pravno priznane nepremoženjske škode, ko pa ocenjuje, ali je dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru odškodnin, ki jih za primerljivo škodo dosojajo sodišča (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine), je relevanten le skupno dosojen znesek odškodnine.

Renta se dosoja glede na podatke, ki so znani v času odločanja o njej. Če se bodo okoliščine ob tožnikovi upokojitvi pomembneje spremenile, bo tožena stranka lahko uveljavljala zmanjšanje ali ukinitev rente.

Tožnik je aktivno legitimiran za del bruto zneska rente, ki se odtegne in plača v obliki davka, saj se plače izračunavajo v bruto zneskih, delodajalec pa mora odvesti zakonsko določene prispevke in davke, ter nato delojemalcu izplačati neto znesek. Ker predstavlja dosojena renta razliko v plači, pa bo morala tožena stranka odvesti prispevke in davke za tožnikov račun, gre za del njegove plače, nakazala pa mu bo nato neto znesek.