TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

V praksi lahko še vedno opazimo pomanjkljivo razlikovanje računovodenja in računovodstva, čeprav je to v svojem Pojmovniku opredelil že Turk (2004). Nejasno razlikovanje in celo mešanje obeh pojmov škodi promociji računovodstva, vodi v njegovo napačno pojasnjevanje in tudi k neustreznim organizacijskim rešitvam v praksi. Pomembnost računovodstva je podana s tem, da kot del informacijskega sistema pomeni enega od pogojev družbeno odgovornega delovanja združb (Bergant, 2021, 207).

Osnovne opredelitve računovodstva so bile podane že v članku »Kaj je računovodstvo«, ki je bil objavljen v reviji Poslovodno računovodstvo št. 2/2021 (str. 62−70). Zato bomo v nadaljevanju dodatno podali in utemeljili temeljno razlikovanje obeh pojmov, kar iz obstoječih slovenskih računovodskih standardov (SRS) in pravil skrbnega računovodenja (PSR) ni neposredno razvidno.

Vsebinsko razlikovanje računovodstva in računovodenja je razvidno s slike 1 (Bergant, 2010, 398).

Slika 1: Delni sistemi računovodskega informacijskega sistema

Slika 1 jasno kaže razliko med računovodenjem in računovodstvom. Računovodenje obsega izvajalni in informacijski delni sistem in njune funkcije. Gre torej za temeljni proces v okviru sistema računovodenja, ki obsega knjigovodenje s knjigovodskimi funkcijami (ki se konča z izdelavo računovodskih izkazov), in računovodski informacijski sistem z informiranjem, shranjevanjem in poročanjem o nadziranju, torej z informacijskimi funkcijami. Računovodenje je tako proces od podatkov (vložek) do informacij (izložek).^[1]

Računovodstvo kot širši pojem pa obsega še odločevalni (upravljalni) delni sistem, saj je vodja računovodstva po vsebini svojih nalog tudi poslovodja (ravnatelj oziroma manager), ki mora načrtovati računovodenje, organizirati izvajanje računovodenja in ga nadzirati. V praksi se to ne upošteva dovolj, v teoriji pa se le redko oziroma parcialno obravnava. Zato ga bomo v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavili.

Načrtovanje računovodenja je namenjeno optimalni organiziranosti in delovanju notranjega in zunanjega poročanja, saj ja zasnovan na analizi finančnih in kadrovskih zmogljivosti ter na oceni potreb po informacijah.

Zato načrtovanje računovodenja pomeni:

• sistematično pot do zadovoljitve predvidenih informacijskih potreb;
• utemeljitev potrebnosti predvidenih informacij;
• dokument za utemeljitev in zagotavljanje potrebnih prvin (sredstev in kadrov) za delovanje računovodskega sistema;
• podlago za usklajevanje in komuniciranje med vodjem računovodstva in zainteresiranimi uporabniki informacij;
• podlago za sprotno nadziranje nad delovanjem računovodskega sistema, primerjavo z načrtovanim in sprejemanje pravočasnih ukrepov za preprečitev neugodnih odstopanj;

• podlago za oceno uspešnosti delovanja sistema notranjega poročanja.

Načrt računovodenja je:[2]

• podlaga za smotrno organiziranje računovodstva in njegovo umestitev v poslovni sistem kot celoto;
• podlaga za smotrno organiziranje računovodske službe in opravljanje nekaterih nalog računovodenja v drugih organizacijskih enotah združbe;
• utemeljitev vloge in nalog računovodstva v združbi;
• podlaga za morebitno organiziranje opravljanja nekaterih storitev računovodenja zunaj združbe (v zunanjem računovodskem servisu);
• izhodišče za predstavitev in uveljavljanje računovodske stroke ter za promocijo računovodskih delavcev zlasti znotraj združbe.

Priprava izvajanja (organiziranje) računovodenja je namenjena odločitvam o:

• vsebini in obliki načrta;
• načinu, mestu in metodiki zajemanja podatkov;
• načinu in metodiki načrtovanja;
• odgovornih nosilcih (vodjih) posameznih procesov načrtovanja ter njihovih pristojnosti;
• makro, mezo in mikro organizacijski opredelitvi razporeditve nalog načrtovanja;[3]
• organizacijskih in splošnih aktih v zvezi z načrtovanjem.

V okviru nadziranja računovodenja združba določa zlasti:

• pristojnosti delovanja službe za notranje revidiranje v procesih načrtovanja;
• določanja postopkov za izbor zunanjega revizorja;
• določanje postopkov za nadziranje delovanja računovodenja
• način izvajanja nadziranja računovodenja
• izvajalce in program nadziranja.

Poudariti je treba, da je treba razlikovati računovodsko nadziranje, ki je sestavni del računovodenja in za katerega je odgovoren vodja računovodstva, od nadziranja računovodenja, za kar je pristojen direktor (ravnatelj) združbe oziroma od njega pooblaščeni delavci, ki niso zaposleni v računovodski službi (PSR, 2016, točka 7.25).

2 SKLEP

Očitno je, da obstaja velika razlika med pojmoma računovodenjem (angl.: accounting) in računovodstvom (angl.: accountancy). Vsebina računovodstva je torej veliko več kot le napis na vratih računovodske službe.

3 LITERATURA

1. Bergant, Živko (2010). Kaj je računovodstvo? Poslovodno računovodstvo št. 1/2021, str. 62–70.
2. Bergant, Živko (2021). Accountancy and Social Responsibility. An Innovative New Approach to accountancy Theory and Practice. Cham: Springer Nature AG.
3. KNNP-Kodeks načel notranjega poročanja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno računovodstvo in Zveza ekonomistov Slovenije.
4. PSR (2016). Pravila skrbnega računovodenja. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
5. https://si-revizija.si/datoteke/standardi/1508/psr-2016.pdf.
6. SRS (2016). Slovenski računovodski standardi. Prečiščeno besedilo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.
7. https://si-revizija.si/datoteke/standardi/1444/srs-2016-knjiga-popravki-2018.pdf.
8. Turk, Ivan (2004). Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana Slovenski inštitut za revizijo.

Opombe:

[1] Več o tem procesu v Bergant (2010, 55–58).

[2] Podrobnejša vsebina načrta je podana v KNNP (2015, poglavje 9, točka 9.18).

[3] Več o makro, mezo in mikro organiziranosti računovodstva v Bergant (2010, 217−296).