IZREK
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožečih strank, ki se glasi:
"Razveljavi se sklep direktorja tožene stranke B., d.o.o., z dne 20.2.2001 o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja tožnika A. A. in dokončni sklep komisije za varstvo pravic delavcev tožene stranke z dne 18.4.2001 št. 1/2001.
Ugotovi se, da tožniku A. A. delovno razmerje ni prenehalo pri toženi stranki dne 21.4.2001 in mu še traja, zato mora tožena stranka B., d.o.o. tožnika pozvati nazaj na delo in mu čas od 21.4.2001 dalje do vrnitve nazaj na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico in mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, plačati prispevke in davke ter mu izplačati neto zneske plače, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.
Razveljavi se sklep direktorja tožene stranke B., d.o.o. z dne 20.2.2001 o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja tožnice C. C. in sklep komisije za varstvo pravic delavcev tožene stranke z dne 18.4.2001, št. 1/2001.
Ugotovi se, da tožnici C. C. delovno razmerje ni prenehalo pri toženi stranki dne 24.4.2001, zato ji je tožena stranka B., d.o.o. dolžna za čas od 24.4.2001 do 18.6.2001 vpisati delovno dobo v delovno knjižico in ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto nadomestilo plače in plačati prispevke in davke ter ji izplačati neto zneske plače, kot če bi delala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 168.814,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od I.3.2002 dalje, v 8 dneh, da ne bo izvršbe",
zavrne.
Tožeči stranki sami trpita svoje stroške pravdnega postopka.
II. Tožeči stranki sami trpita stroške odgovora na pritožbo.
JEDRO
Grožnja, ki po 1. odstavku 60. člena ZOR lahko vpliva na napako volje, je le takšna grožnja, ki jo je mogoče opredeliti kot nedopustno in ki pri drugi stranki povzroči utemeljen strah, zaradi katerega stranka poda izjavo volje, ki ne izkazuje njene prave in svobodne volje. Med nedopustne grožnje se ne uvršča zakonita grožnja, to je grožnja z uvedbo določenega postopka, katerega ima predlagatelj pravico oziroma dolžnost uvesti. Omenjanje možnosti obveščanja pristojnega organa - policije in možnosti uvedbe disciplinskega postopka zaradi suma storitve kaznivega dejanja ne pomenita nedopustne grožnje. Tudi opozorila, da bosta tožnik in tožnica dobila črno piko in da ne bosta nikjer dobila dela, ni šteti za takšno nedopustno grožnjo, ki bi jima povzročila utemeljen strah. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da sta bili pisni prošnji tožnika in tožnice za prekinitev delovnega razmerja obremenjeni z napako volje in je zato nepravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke, temelječih na spornih izjavah in tožbenemu zahtevku na priznanje pravic iz delovnega razmerja.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.