TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (to je glede odločitve pod točko IV izreka, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za prepoved voženj, zahtevka za plačilo uporabnine v višini 8.117,73 EUR s pripadki ter plačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje pred 2. 6. 2006) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje

- v točki I izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna opustiti protipravno poseganje v lastninsko pravico M.K. na nepremičnini s parc. št. 73/39 k.o. x, ID znak: 000 tako, da na tej nepremičnini opusti parkiranje vozil“ z a v r n e;

- v točki III in točki V izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (to je glede zahtevka za izpraznitev stanovanjskih prostorov in odstranitev drv - točka I izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži končni odločbi.

Tožnica za zahtevek za plačilo uporabnine za čas po odtujitvi nepremičnine (od 1. 7. 2008) ni več stvarno, ne procesno aktivno legitimirana.

Tožnica je stvarno aktivno legitimacijo glede stvarnopravnih zahtevkov z odtujitvijo nepremičnine, glede zahtevka za plačilo uporabnine pa s cesijo, izgubila in bi bili njeni zahtevki, če ji 190. člen ZPP ne bi ohranil aktivne procesne legitimacije, zgolj zaradi odtujitve nepremičnine oziroma prenosa terjatve, zavrnjeni.

Dostop, ki je na skici označen z rumeno barvo, je edini dostop do večstanovanjske stavbe, v kateri je tudi stanovanje, ki ga toženci uporabljajo. Nedvomno gre zato v tem delu za zemljišče, ki ga je mogoče opredeliti kot funkcionalno zemljišče stavbe.

Čeprav se uporabnina in pripadajoče obresti uveljavljajo skupaj, s tem obrestni del zahtevka ne izgubi svoje prave narave – še vedno gre za zamudne obresti. Zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, v konkretnem primeru torej uporabnina, tako zastara v petih letih, zamudne obresti pa v treh letih.

Izven postopka izdelano mnenje, ki mu nasprotna stranka nasprotuje, ne more biti dokaz v smislu določb ZPP, še manj pa dokaz v smislu izvedeniškega mnenja. Izven postopka pridobljeno mnenje sodišče zato lahko upošteva le kot trditve stranke.