TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obtoženemu se v obtožnici očita storitev kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 246. člena KZ-1, torej po določilih zakona, katera so veljala v času, ko bi naj prišlo do njegove izvršitve. Za storitev takšnega kaznivega dejanja je bila v zakonu zagrožena kazen zapora do petih let. Kasneje je prišlo do spremembe kazenske zakonodaje in je kaznivo dejanje kot se obtožencu očita, bilo sedaj potrebno pravno opredeliti po določilih prvega odstavka 246. člena Kazenskega zakonika-1B (v nadaljevanju KZ-1B). Za to kaznivo dejanje pa ni zagrožena le blažja kazenska sankcija (zapor do dveh let), ampak se zahteva tudi to, da je za pregon storilca podan predlog (četrti odstavek 246. člena KZ-1B).

Kljub pravilnosti ugotovitve, da predlog za pregon obtoženca s strani oškodovane banke ni bil dan v roku določenem v prvem odstavku 52. člena ZKP, to ne pomeni, da so zaradi tega podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon obdolženca, zaradi česar bi bila na glavni obravnavi izdana zavrnilna sodba po določilih 4. točke 357. člena ZKP, saj prvi odstavek 128. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika-1B določa, da se določila četrtega odstavka 246. člena KZ-1B uporabljajo za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.