TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka imela pravno podlago v 111. členu ZDR. Izredno odpoved je sodišče kasneje razveljavilo zgolj zato, ker tožena stranka tožnika ni odjavila iz sistema socialnih zavarovanj in mu zaključila delovno razmerje že z dnem vročitve izredne odpovedi, temveč je ravnala v korist tožnika in mu je delovno razmerje zaključila kasneje, šele z zaključkom bolniškega staleža. Sodna razveljavitev izredne odpovedi sama po sebi še ne pomeni, da je delodajalec zato odškodninsko odgovoren. O odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo mogoče govoriti kvečjemu tedaj, če bi bila izdaja nepravilne izredne odpovedi posledica bodisi naklepnega bodisi nevestnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi se morala ta že ob sprejemu odpovedi zavedati, da bo za njeno izdajo tožniku neupravičeno povzročila škodo. Obstoja takšnih okoliščin na strani tožene stranke sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja. Zato tožnikov zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.