TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 31/2004 z dne 30. 9. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju št. D 304/2001 z dne 29. 5. 2003 se ne sprejme.

Ne glede na to, ali je sodišče prve stopnje s svojo obrazložitvijo zadostilo zahtevam v zvezi s pritožnikovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave, pa je morebitno kršitev popravilo Višje sodišče. To je v obrazložitvi svojega sklepa dovolj natančno in razumno pojasnilo, zakaj pritožnik ni dedič v tem postopku, in kakšna je njegova presoja določb izročilne pogodbe, na katere se je skliceval. S tem je zahtevam iz 22. člena Ustave zadoščeno in pritožniku navedena pravica ni bila kršena. Prav tako mu ni bila kršena pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave. Zgolj splošna navedba, da je moral pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje brez razloga zapustiti dvorano, ne zadostuje za ugotovitev, da mu je bila kršena navedena pravica. Prav tako sodišče pritožniku te pravice ni kršilo z zatrjevano napačno pravno presojo listine. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.