TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožnica je ravnanje davčnega urada, opravljeno pred finančno preiskavo, šele s to vlogo vsebinsko in pravno ovrednotila kot samostojno ravnanje oblastvenega organa, ki naj bi od banke nezakonito zahteval in na tej podlagi pridobil podatke o transakcijah na njenem bančnem računu. Prva pripravljalna vloga v tem delu predstavlja novo tožbo, do katere se bo moralo sodišče prve stopnje šele opredeliti.

Tožba po ZVOP-1 ni tožba v subsidiarnem upravnem sporu, temveč tožba v posebnem upravnem sporu. Po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1, bodisi da te kršitve še trajajo bodisi da so že prenehale. Táko sodno varstvo se nudi po splošnih pravilih in izhodiščih, ki jih določa ZUS-1, torej tudi z vidika opredelitve pomena in vsebine upravnega spora (1. člen ZUS-1) ter v njem vsebovanih procesnih norm. S tem je ZVOP-1 v povezavi z ZUS-1 zagotovil posebno obliko sodnega varstva pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave) kot specifičnega upravičenja širše pravice do zasebnosti (35. člen Ustave). To pa izključuje potrebo po subsidiarnem sodnem varstvu ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1.

Za učinkovitost drugega sodnega varstva v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka zatrjuje in uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic.