TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba dolžnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

II. Pritožba upnika se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Seznam izvršilnih naslovov je zbir odločb, s katerimi so bile odmerjene posamezne obveznosti v predpisanih postopkih in izvršilno sodišče ne more presojati zakonitosti in pravilnosti posameznega izvršilnega naslova. Na izvršilni naslov je sodišče, zaradi načela stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati, niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama bi morala dolžnica uveljavljati v predhodnem davčnem postopku.

Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic, tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku.

Kljub temu da je sodišče prve stopnje upnika pozvalo k podaji odgovora na ugovor, upnik v konkretni zadevi s svojimi navedbami ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje o ugovoru. V ugovoru je namreč dolžnica sklep o zavarovanju le pavšalno izpodbijala zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter kršitve ustavnih pravic, pri čemer ni navedla katere procesne določbe so ji bile kršene oziroma nepravilno uporabljene v tem postopku, medtem ko kršitev ustavnih pravic navaja le posplošeno in jih ne argumentira in še navaja, da jo upnik neupravičeno bremeni za plačilo prispevkov. Takšnih navedb v ugovoru že na prvi pogled ni mogoče šteti za resnične, da bi bila mogoča posledica iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, temveč mora njegovo utemeljenost presoditi sodišče v okviru materialnopravnega preizkusa (kot je tudi pravilno storilo). Že upnik je v odgovoru na ugovor navedbe dolžnice v ugovoru ocenil kot pavšalne, ugovor pa neobrazložen, medtem ko upnik s svojimi pravnimi naziranji glede posameznih obveznosti iz izvršilnega naslova, ki se nanašajo na prispevke iz socialnega zavarovanja in pravno podlago posameznih obveznosti dolžnice iz posameznih odločb iz seznama izvršilnega naslova, ki predstavlja zbir odločb, s katerimi so bile odmerjene posamezne obveznosti v predpisanih postopkih (na kar je izvršilno sodišče vezano zaradi načela stroge formalne legalitete), tudi po oceni pritožbenega sodišča ni v ničemer pripomogel k odločitvi sodišča prve stopnje, saj bi bila ta enaka, tudi če odgovora sploh ne bi vložil (pravo namreč sodišče pozna po uradni dolžnosti - iura novit curia).