TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije Ljubljani I U 1408/2014-9 z dne 8. 12. 2015 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Carinske uprave Republike Slovenije, Carinskega urada Koper, št. DT 4242-458/2010-33 z dne 2. 8. 2013.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 2.541,56 EUR, po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Okoliščina, da je odločba organov glede vknjižbe ali določitve obveznosti plačila dajatev predmet upravnega postopka ali upravnega spora, sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je bila vknjižba dejansko opravljena v skladu s prvim odstavkom 217. člena CZS in prvim odstavkom 220. člena CZS (enako SEU v C-407/16 z dne 26. 10. 2017). Za utemeljenost ugovora zastaranja carinskega dolga v obravnavanem primeru je relevantno, ali je bil revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal.

SEU je v zadevi C-47/16 z dne 16. 3. 2017 poudarilo, da ne izhaja splošna obveznost uvoznika, da sistematično preverja okoliščine, v katerih so carinski organi države izvoza izdali potrdilo o poreklu "obrazec A", vključno z dejavnostmi izvoznika pri izdelavi blaga. Uvoznik ima tako obveznost samo, če obstajajo očitni razlogi za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu.

V kontekstu interpretativnih sodb SEU določba b) točke drugega odstavka 220. člena CZS terja v konkretnem primeru naknadne vknjižbe carinskega dolga presojo oziroma razlago pravnega standarda "dobre vere" oziroma "skrbnosti" uvoznika. Revident je po presoji Vrhovnega sodišča storil vse, kar se pri običajnem poslovanju (ko ne obstajajo očitni razlogi za dvom o pravilnosti potrdila o poreklu) od njega (gospodarskega subjekta) zahteva, kar pomeni, da je ravnal dovolj skrbno. Ker je tako izpolnjen pravni standard, določen v b) točki drugega odstavka 220. člena CZS, gre po presoji Vrhovnega sodišča za primer, ko se naknadna vknjižba carinskega dolga ne opravi.