TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba v točkah I in II izreka, v točki III izreka v delu v katerem sodišče prve stopnje ugotavlja pobot terjatev tožeče in tožene stranke ter v točki IV izreka kolikor se odločitev nanaša na toženo stranko, razveljavi;

sicer se pritožba zavrne in sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba v (preostali) točki III izreka spremeni tako, da se znesek 5.607,40 EUR nadomesti z zneskom 4.687,40 EUR;

sicer se pritožba zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu in v izreku o stroških, potrdi.

III. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti 129,31 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Utemeljen je pritožbeni ugovor, da tožena stranka ni uveljavljala pravdnega (procesnega) pobota, temveč predpravdni pobot po pravilih materialnega prava. V primeru takšnega ugovora pa sodišče ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, temveč (le) zavrne tožbeni zahtevek, če se prepriča, da sta obe terjatvi obstajali, da sta bili pobotljivi in da je toženec tudi podal pravnoveljavno pobotno izjavo. Sodišče prve stopnje je sicer v razlogih sodbe pojasnilo, da je glede na postavljeni pobotni ugovor opravilo procesni pobot, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre po vsebini za materialnopravno pobotanje, saj ga je sodišče opravilo tako, da je ugotovilo, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (312. člen OZ), pri procesnem pobotanju pa se terjatvi pobotata na dan izdaje sodbe in torej prenehata šele s sodbo.

Od pogodbene kazni davka na dodano vrednost ni treba plačati.