TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper odločitev o razveljavitvi prvostopenjske odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka (III. tč. izreka prve sodbe) in zoper odločitev o delu tožbenega zahtevka tožnikov, s katerim sta na prvi stopnji uspela (I. tč. izreka) in v povezavi s to odločitvijo zoper zavrnitev dela tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi (III. tč.

izreka), se zavrže.

V ostalem delu, to je zoper drugostopenjsko odločitev o zavrženju dela zahtevka po nasprotni tožbi (II. tč. izreka), se revizija zavrne.

V nasprotni tožbi označena vrednost spora obeh, v tej pravdi spornih šestnajstin, je znašala 2.100.000 SIT. Po drugem odstavku 41. člena ZPP se določi vrednost spornega predmeta za vsakega toženca posebej, kar pomeni, da se v vsakem primeru za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vrednosti posameznih zahtevkov ne seštevajo, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe pa se presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta.

Tudi v materialnem sosporništvu, sicer velja načelo samostojnosti posameznih sospornikov, vendar pa je to načelo omejeno v primeru enotnega in nujnega sosporništva. V konkretnem primeru gre za primer enotnega sosporništva, ko sosporništvo sicer ni zakonita nujnost (kot pri nujnem sosporništvu) in more vsak posamezni udeleženec zase tožiti in tudi biti tožen. Toda če jih je že več tožilo, ali če je bilo več toženih, je odločba celotnega spora lahko le enotna, to je nasproti- vsem istočasna in enake vsebine (Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, str. 311). Šteje se, da je na tisti strani, kjer so sosporniki, le ena oseba pravdna stranka (196. člen ZPP).