• PREDPIS

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1798/2017, stran 4894 DATUM OBJAVE: 30.6.2017

RS 32-1798/2017

1798. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-1, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Mežica (UGSO, št. 33/07) je Občinski svet Občine Mežica na 17. seji dne 20. 6. 2017 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za sprejem)

(1)

S tem odlokom se, ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mežica (v nadaljnjem OPN ME, Uradni list RS, št. 55/13, 77/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«.

(2)

Občinski podrobni prostorski načrt »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)« je izdelal PLOT, Natalija Kotnik s.p., Ravne na Koroškem, projekt št. 16/2016, z datumom: januar 2016.

2. člen

(vsebina odloka)

(1)

Občinski podrobni prostorski načrt »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)« določa: ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorja, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka.

(2)

Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«, ki obsega tekstualni in grafični del.

(3)

Grafični del vsebuje:
1. Pregledna situacija
M 1:25000
2. Načrt namenske rabe prostora
M 1:5000
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1000
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:500
5. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija z vrisom gradbenih mej, gradbenih linij in vpisom omejitvenih faktorjev (FZ, FI, MDZP)
M 1:500
6. Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija
M 1:500
7. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge GJI
M 1:500
8. Načrt parcelacije
M 1:500.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(opis prostorske ureditve)

(1)

Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta »ME58-OPPN* (Stoparjevi travniki)«, (v nadaljnjem OPPN ST) je prostorska ureditev enote urejanja prostora (v nadaljnjem EUP) ME58-OPPN*, ki bo obsegala dopolnilno gradnjo stanovanjskih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov, javne gospodarske infrastrukture, grajenega javnega dobra in komercialnih energetskih in komunikacijskih vodov.

(2)

Predvidena je možnost rekonstrukcije in gradnje ene obstoječe prostostoječe stavbe in dopolnilna gradnja šestih stanovanjskih stavb.

(3)

Na območju OPPN ST je predvidena gradnja in zaokrožitev gospodarske javne infrastrukture, grajenega javnega dobra in priključkov nanj, komercialnih energetskih in komunikacijskih vodov, ureditve in do-ureditev zasebnih prometnih površin za gibajoči in mirujoči promet, ter ureditev zasebnih zelenih površin (zelenic, zasaditev ipd.).

III. OBMOČJE PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(območje prostorske ureditve)

(1)

Ureditveno območje OPPN ST obsega celotno EUP ME58-OPPN* na skupni površini 7.968,9 m2 na zemljiščih parc. št.: 633, 634/8, 634/9, 634/6, 634/7, 634/4, 634/5, 619/1, 619/2, 617, 618, 635 in 612; (vsa) K.O. Mežica.

(2)

Vplivno območje OPPN ST obsega vsa zemljišča (parcele ali dele parcel) znotraj EUP »ME58-OPPN*«.

(3)

Kolateralni zemljišči OPPN ST obsegata (parcele ali dele parcel) parc. št.: 628 in 636, (obe) k.o. Mežica.

(4)

Meje ureditvenega območja OPPN ST in vplivnega območja OPPN ST je razvidna iz grafičnih prilog (list št. 5/Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija).

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(urbanistična zasnova območja)

(1)

I. del OPPN ST obsega gradnjo manj zahtevnih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov, vključno z objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem GJI) in grajenega javnega dobra (v nadaljnjem GJD). Podrobneje se deli na šest sklopov:

-

»A« z dvema predvidenima prostostoječima stanovanjskima stavbama, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnima priključkoma iz severne strani ter samostojno zeleno površino z možnostjo postavitve enostavnih objektov in dostopom iz severne stran;

-

»B« z eno prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz zahodne strani;

-

»C« z eno prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz vzhodne strani;

-

»D« z eno obstoječo prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz južne strani;

-

»E« z eno predvideno prostostoječo stanovanjsko stavbo, enostavnimi in nezahtevnimi objekti in hišnim priključkom iz južne strani;

-

»F« z možnostjo postavitve ene prostostoječe stanovanjske stavbe in enostavnih in nezahtevnih objektov in dostopom/dovozom iz južne strani.
II. del OPPN ST je opredeljeno kot en sklop:

-

»Z«, ki predstavlja koridor, namenjen za javno/občinsko povezovalno cesto med JP757791 (v nadaljnjem Kralj Matjaževa) in EUP ME55-OPPN* (Vrtec) ter EUP ME 53-OPPN* (Teniška igrišča) ter vso predpisano GJI. V delu tega koridorja se bo za potrebe I. dela OPPN po določilih OPPN ST in Programa opremljanja izvedla začasna dovozna cesta k sklopu »A«.

(2)

Na gradbenih parcelah (v nadaljnjem GP) je dovoljeno graditi enostanovanjske (CC-SI-111) in večstanovanjske stavbe (razen CC-SI-1122 ali CC-SI-113, izjemoma dovoljeno tudi CC-SI-11301) ter nezahtevne in enostavne objekte, navedene v 13. členu tega odloka.

(3)

Na celotnem območju bo zgrajena nova komunalna oprema (javna gospodarska infrastruktura in hišni priključki na le-te ter komercialna energetska in telekomunikacijska), ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem območju oziroma se bo navezovala na obstoječe tovrstne sisteme v sosednjih EUP.

6. člen

(lega in oblikovna zasnova stavb in objektov)

(1)

Enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti se na GP umeščajo v okviru omejitvenih faktorjev znotraj gradbenih mej tako, da se morajo z eno stranico/fasado obvezno dotikati gradbenih linij posameznih GP, upoštevajoč omejitve glede višin oziroma števila etaž.

(2)

Posamezne etaže so definirane kot:

-

klet (v nadaljnjem K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vzidana v raščeno zemljino na več kot 75 % svoje etažne višine;

-

pritličje (v nadaljnjem P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad raščeno urejeno zunanjo pretežno površino nepozidanega dela GP;

-

mansarda (v nadaljnjem M) je del stavbe pod poševno streho eno-, dvo- ali večkapno, z višino kolenčnega zidu ? 1,20 m. Če je kolenčni zid višji, se takšna etaža šteje kot nadstropje;

-

nadstropja (v nadaljnjemu N) so vse etaže stavbe, umeščene nad pritličjem in niso mansarde.
Posamezne etaže ali celotna stavba je lahko izvedena tudi z uporabo galerij(e) ali medetaže.

(3)

Dopustna etažnost stanovanjskih stavb sklopov:

-

»A«, »B«, »C« je največ (K)+P+1N (+M).
Dovoljena je tudi izvedba (K)+P+1N+pohodna terasa;

-

»D«, »E«, »F« je največ (K)+P+(1N)+M.

(4)

Višinske kote enostavnih in nezahtevnih objektov določa veljavna zakonodaja.

7. člen

(regulacijske črte, odmiki)

(1)

Regulacijski liniji sta:

-

gradbena meja (v nadaljnjem GM) predstavlja linijo oziroma navidezno črto, ki je obstoječi ali predvideni objekti in stavbe ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo s svojo najbolj izpostavljeno točko ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost GP) in

-

gradbena linija (v nadaljnjem GL) predstavlja linijo oziroma navidezno črto, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od GL v notranjost GP.
Enostavni in nezahtevni objekti se lahko izjemoma postavijo tudi izven GM in GL, po določilih 13. člena tega odloka.

(2)

Minimalni odmiki najbolj izpostavljenih točk stavb in objektov od meja sosednjih zemljišč so razvidni iz grafične priloge št. 5 (tretji odstavek 2. člena tega odloka).
Najbolj izpostavljena točka živih meja, zasajenih na severni strani GP A1, A2 in A3 na meji z območjem »Z«, se sme južni meji območja »Z« približati na največ 0,50 m.

(3)

Odmiki najbolj izpostavljenih delov stavb in objektov od:

-

komunalnih vodov in naprav (obstoječih in predvidenih, javnih in komercialnih) morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.

-

GJD znašajo najmanj 4,00 m.

(4)

Medsebojni odmiki med vodi GJI in le-teh od GJD:
(a) vodovoda od ostalih vodov GJI mora znašati minimalno 1,00 m pri vzporednem poteku oziroma 0,50 m pri križanjih.
(b) padavinskih in odpadnih voda od ostalih vodov gospodarske javne infrastrukture mora znašati min. 1,00 m pri vzporednem poteku oziroma 0,50 m pri križanjih.
(c) pri križanjih in vzporednem vodenju komunalnih vodov s plinovodi je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med komunalnimi vodi za zagotovitev obratovalne varnosti. Pri plinovodih z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov mora biti:

-

kot križanja: od 30 do 90 stopinj,

-

višinski odmik pri križanju: najmanj 0,20 m,

-

vzdolžni odmik: najmanj 0,40 m.
Pri križanju kanalizacijskega voda s plinovodom mora plinovod potekati nad kanalizacijskim vodom. Pri vzporednem poteku, ko je teme plinovoda više ali v isti višini kot teme kanalizacijskega voda, mora biti varnostni odmik plinovoda z največjim delovnim tlakom do 5 barov od kanalizacijskega voda najmanj 0,50 m. V izjemnih primerih se s posebnimi varnostnimi ukrepi odmik plinovoda od kanalizacijskega voda lahko tudi zmanjša.

8. člen

(faktor zazidanosti, faktor izrabe in faktor odprtih bivalnih površin)

(1)

Enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti se na posamezno GP gradijo v okvirih predpisanega faktorja zazidanosti (FZ) oziroma faktorja izrabe (FI) znotraj GM.

(2)

Faktor zazidanosti (FZ) – razmerje med zazidano površino objekta (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti) in celotno površino GP ? 0.4.

(3)

Faktor izrabe (FI) – razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino GP namenjene gradnji ? 0.6.

(4)

Minimalni delež zelenih površin (MDZP) ? 0.4.

9. člen

(višinske kote)

(1)

Kota pritličja pri vhodu stavb sklopov:
(a) »A«, »B« in »C« se navezuje na višino obstoječih gradbenih platojev in je lahko izvedena največ 0,45 m nad koto urejenega terena ob objektu.
(b) »D«, »E« in »F«, gledano v osi le-tega na povoznico – občinsko kategorizirano cesto, je lahko izvedena največ 0,30 m nad koto le-teh.

(2)

Najvišja točka obstoječih in predvidenih objektov (npr. sleme, atika, pergola ipd.), ne glede na njihovo etažnost ali izvedbo, ne sme presegati kote pritličja posamezne stavbe za več kot 8,65 m.
Iz omejitve višine oziroma splošnega preseganja najvišje višine stavbe so izvzeti oddušniki, drogovi za zastave, antene in dimniki (izvzemši le-teh zunanjih/odprtih kaminov), ne pa tudi katerikoli drugi elementi, kot so sončni zbiralniki, bris-soleili, reklamne table in PV paneli.

(3)

Pri gradnji kletnih etaž je potrebno dodatno upoštevati določila 28. in 35. člena tega odloka.

(4)

Višinske kote enostavnih in nezahtevnih objektov določa veljavna zakonodaja.

10. člen

(pogoji za oblikovanje stavb in objektov)

(1)

Pogoji za oblikovanje in konstrukcijo stanovanjskih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov območij »A«, »B« in »C«:

-

stanovanjske stavbe so lahko grajene s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi ali kombinaciji obeh;

-

enostavni in nezahtevni objekti se materialno gradijo po določilih veljavne zakonodaje;

-

strehe stavb in objektov se lahko izvedejo kot ravne (v naklonu med 0 in 10 stopinjami), enokapne ali prislonjene enokapne strehe (nakloni so v razponu med 10 in 30 stopinjami) ali kot kombinacija le-teh;

-

napušči niso zaželjeni pri nobeni stavbi (ne glede na zahtevnost);

-

fasade stavb in objektov so izvedene z ometi, v pretežno beli barvi ali v spektru sivih barv - dovoljena je tudi antracitno črna barva. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z naravnim nebarvanim lesom kot tudi delna souporaba naravnega kamna. Istočasno je za oplatitev fasad dovoljena tudi uporaba sodobnih materialov (vidni beton, steklo, pločevina, Fundermax, Esal ipd. plošče …). V primeru uporabe pločevin ali fasadnih plošč so poleg sivih odtenkov dovoljeni tudi barvni odtenki temno rjave ali črne barve;

-

okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;

-

ravna streha se lahko izvede kot nepohodna, pohodna (terasa) ali zelena streha oziroma kot streha v minimalnem naklonu, ki je skrita za strešnim vencem/atika;

-

kritina je lahko klasična opečna ali betonska – temno sive ali črne barve, »zelena« (pasivna ali aktivna), pločevina (valovita pločevina ni dovoljena), temno rjavih, sivih ali črnih tonov;

-

vse objekte je možno izvesti z navpičnim ali vodoravnim zamikom oziroma sklonom posameznih delov ali celovitih stenitev etaž ali tudi celotnih etaž.

(2)

Pogoji za oblikovanje stanovanjske stavbe, enostavnih ter nezahtevnih objektov ob dozidavah, rekonstrukcijah in gradnji sklopa »D«:

-

stanovanjske stavbe so lahko grajene s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi ali kombinaciji obeh;

-

enostavni in nezahtevni objekti se materialno gradijo po določilih veljavne zakonodaje;

-

pri strehah in fasadi je obvezna harmonična uskladitev elementov (izgled in naklon strehe, obdelava in barvna lestvica fasade …) z obstoječo stavbo. Za dozidave je dovoljena izvedba ravnih (v naklonu med 0 in 10 stopinjami) ali kot kombinacija le-teh. Priporoča se izvedba atik na slemenski strani in ob ožjih stranicah strešin, razen pri prislonjenih enokapnicah;

-

napušči niso zaželjeni pri nobeni stavbi (ne glede na zahtevnost);

-

v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav je dovoljeno kombiniranje streh stanovanjskih stavb z ravnimi strehami;

-

fasade stavb in objektov so izvedene z ometi, v pretežno beli barvi ali v spektru sivih barv – dovoljena je tudi antracitno črna barva. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z naravnim nebarvanim lesom kot tudi delna souporaba naravnega kamna. Istočasno je za oplatitev fasad dovoljena tudi uporaba sodobnih materialov (vidni beton, steklo, pločevina, Fundermax, Esal ipd. plošče …). V primeru uporabe pločevin ali fasadnih plošč so poleg sivih odtenkov dovoljeni tudi barvni odtenki temno rjave ali črne barve;

-

okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;

-

vse objekte je možno izvesti z navpičnim ali vodoravnim zamikom oziroma sklonom posameznih delov ali celovitih stenitev etaž ali tudi celotnih etaž.

(3)

Pogoji za oblikovanje stanovanjskih stavb, enostavnih in nezahtevnih objektov sklopov »E« in »F«

-

stanovanjske stavbe so lahko grajene s klasičnimi oziroma sodobnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi ali kombinaciji obeh;

-

enostavni in nezahtevni objekti se materialno gradijo po določilih veljavne zakonodaje;

-

strehe so dovoljene kot prislonjene enokapne, enokapne, dvokapne in/ali ravne strehe ali kot kombinacija teh streh, katerih osnovna slemenitev je vedno vzporedna z daljšo stranico objekta. Priporoča se izvedba atik na slemenski strani in ob ožjih stranicah strešin, razen pri prislonjenih enokapnicah;

-

nakloni so v razponu med 10 in 30 stopinjami, pri ravnih strehah med 0 in 10 stopinjami;

-

napušči niso zaželeni pri nobeni stavbi (ne glede na zahtevnost);

-

v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav je dovoljeno kombiniranje streh stanovanjskih stavb z ravnimi strehami;

-

fasade stavb in objektov so izvedene z ometi, v pretežno beli barvi ali v spektru sivih barv – dovoljena je tudi antracitno črna barva. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z naravnim nebarvanim lesom kot tudi delna so-uporaba naravnega kamna. Istočasno je za oplatitev fasad dovoljena tudi uporaba sodobnih materialov (vidni beton, steklo, pločevina, Fundermax, Esal ipd. plošče …). V primeru uporabe pločevin ali fasadnih plošč so poleg sivih odtenkov dovoljeni tudi barvni odtenki temno rjave ali črne barve;

-

okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;

-

kritina je lahko klasična opečna ali betonska – temno sive ali črne barve, »zelena« (pasivna ali aktivna), pločevina (valovita pločevina ni dovoljena), sive do grafitno sive barve, ki ne sme biti odsevna ali bleščeča;