TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1) Revizija proti odločitvi v pravdni zadevi zoper toženko A se zavrže. 2) Revizija proti odločitvi v pravdni zadevi zoper toženko B se zavrne kot neutemeljena. 3) Pravdne stranke trpijo vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Tožnikovo izhodiše je, da je vprašanje po tožbenem zahtevku sporne adaptacije dimne tuljave in dimnika, v katerega ta dimna tuljava steče - vprašanje rednega upravljanja solastne stvari. Četudi se vzame kot izhodišče pravne presoje to njegovo izhodišče, pa ni mogoče pritrditi njegovi graji presoje sodišča druge stopnje, da toženka ni sama legitimirana v pravdi po tožnikovi tožbi in da tožnikov tožbeni zahtevek (samo) zoper njo zato ni utemeljen. Izhodišče te tožnikove pravne razlage je mdr. večinski solastninski delež toženke, ki pa v izpodbijani sodbi ni ugotovljen. Torej ni bistvene dejanske podlage za zahtevano tožnikovo pravno presojo pasivne legitimacije toženke kot večinske solastnice nepremičnine. To zadošča za oceno, da citirana konkretna revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena.

Kljub temu pa ni odveč dvoje opozoril tožniku. Najprej na člen 15.3 ZTLR - ki govori o sodnem odločanju, kadar pride glede določenih poslov v zvezi z rednim upravljanjem stvari do spora med solastniki tj. le med solastniki, ne pa morda tudi med solastniki in tretjim, npr. imetnikom stanovanjske pravice (po zakonu o stanovanjskih razmerjih - tožnik je v tožbi svojo aktivno legitimacijo utemeljeval prav z imetništvom stanovanjske pravice) oziroma najemnikom stanovanja (po sedanjem stanovanjskem zakonu). Drugo pa je opozorilo na 112. člen zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS 30/86), ki ureja procesno plat sporov iz člena 15.3. ZTLR.