Nalaganje dokumenta...
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jedro naselja Otočec
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1451/2014, stran 3955 DATUM OBJAVE: 16.5.2014
VELJAVNOST: od 24.5.2014 / UPORABA: od 24.5.2014
RS 35-1451/2014
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 24.5.2014 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1451. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jedro naselja Otočec
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 28. redni seji dne 17. 4. 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jedro naselja Otočec
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jedro naselja Otočec
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – teh. popr., 76/10 – teh. popr., 77/10 – DPN, popr., 26/11 – obv. razl., 4/12 – teh. popr., 87/12 – DPN, 102/12 – DPN, 44/13 – teh. popr., 83/13 – obv. razl., 18/14; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za jedro naselja Otočec (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(sprememba prostorsko izvedbenih pogojev OPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka se dopolnijo podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji OPN, in sicer tako, da se v 128. členu, v tabeli pod vrstico EUP OTO/2-OPPN, v stolpcu Posebni PIP in druga določila, besedilo dopolni tako, da se doda naslednje besedilo:
»Na območju centralnih dejavnosti (CD) in območju dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi) južno od regionalne ceste (R2 448, odsek 0223 NM(Mačkovec)-Otočec) in vzhodno od zemljišč s parc. št. 178/2, 176/1, *16 in 67/1, k.o. Šentpeter, se na gradbenih parcelah obstoječih stavb in na še prostih stavbnih zemljiščih, ki na dan uveljavitve OPPN še niso uporabljena za gradnjo, dopusti gradnja stanovanjskih stavb in sprememba namembnosti za stanovanjske stavbe. Na zemljišču s parc. št. 4/3, k.o. Šentpeter se površina obstoječega parkirišča pri pokopališču lahko nameni širitvi pokopališča.«
3. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in v analogni obliki.
(2)
Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3)
Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
4. člen
(priloge OPPN)
(1)
Priloge OPPN so:
1.
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2.
Prikaz stanja prostora
3.
Strokovne podlage
4.
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5.
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6.
Povzetek za javnost
7.
Odločba o potrebnosti izvedbe celovite presoje o vplivih na okolje.
(2)
Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
5. člen
(pomen izrazov)
Atika je nizek zid, ki zaključuje in zakriva ravno streho.
Centralne dejavnosti (povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti, Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so: Proizvodne dejavnosti - popravila strojev in naprav (servisi), Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil – trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, Promet in skladiščenje – poštna in kurirska dejavnost, Gostinstvo – dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov, oddajanje zasebnih sob gostom, dejavnost strežbe jedi in pijač, Informacijske in telekomunikacijske dejavnosti, Finančne in zavarovalniške dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti razen veterinarstva, Druge raznovrstne poslovne dejavnosti – zaposlovalne dejavnosti, dejavnosti potovalnih agencij, varovanje in poizvedovalne dejavnosti, dejavnost oskrbe stavb in okolice, pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, Dejavnost javne uprave in obrambe, Izobraževanje – predšolska vzgoja, drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, Zdravstvo in socialno varstvo - zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, druge dejavnosti za zdravje, socialno varstvo brez nastanitve, Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti razen dejavnosti marin, smučišč ipd., Druge dejavnosti.
Delno vkopana etaža je tista etaža, pri kateri zunanje stene niso vkopane v teren po celotni višini, pogosto je najmanj ena zunanja stena popolnoma nevkopana in dostopna s terena.
Dvojček sestavljata dve stavbi, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo stavbo z ločenima vhodoma in ločenima gradbenima parcelama.
Etaža je del stavbe med horizontalnimi konstruktivnimi elementi, ki predstavlja konstrukcijsko lahko pa tudi funkcionalno celoto (klet, pritličje, nadstropje, podstrešje, mansarda). Klet kot etaža v grafičnem delu OPPN ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega OPPN gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upošteva neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) se določi kot razmerje med zazidano površino vseh objektov na gradbeni parceli in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu zazidane površine so upoštevane tudi zazidane površine nezahtevnih in enostavnih objektov.
Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljene stavbe, ki se gradijo na gradbenih parcelah ob tej črti.
Gradbena meja je črta, katere novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati s fasadno linijo, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Pojem gradbena parcela se nanaša le na gradbene parcele, določene s tem OPPN.
Kolenčni zid je višina zunanjega zidu v podstrešju, merjeno od nosilne stropne konstrukcije (npr. betonske plošče) do pregiba strehe (stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene skupaj s konstrukcijskimi elementi – npr. kapna lega).
Nestanovanjska stavba ima več kot polovico uporabne površine namenjene za dejavnosti, ostali del je lahko namenjen bivanju.
Oddaljenost objekta od meje ali drugega objekta je razdalja, ki se meri od najbolj izpostavljenega dela objekta do meje gradbene parcele oziroma razdalja med najbolj izpostavljenimi deli posameznih objektov.
Odprte zelene površine so javne ali zasebne površine, namenjene ureditvam zelenic, drevoredov, otroških igrišč, športnih igrišč v okviru naselja in drugih zelenih površin ter ureditve za potrebe prebivalcev. Na zelenih površinah je dovoljena postavitev gradbenoinženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po definiciji niso stavbe, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen če v tekstualnem ali grafičnem delu OPPN ni drugače določeno.
Osrednja ulica je poimenovana Ulica Šentpeter (LC-295311, Grad Otočec–Lešnica).
Parkirišče je površina, namenjena parkiranju vozil, vključuje parkirna mesta (PM) in manipulacijske površine ob njih. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenoinženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki po definiciji niso stavbe, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen če v tekstualnem ali grafičnem delu OPPN ni drugače določeno.
Podrejen objekt/volumen/stavba je po tlorisni velikosti manjši od osnovnega objekta/volumna/stavbe, po višini nižji od osnovnega, po oblikovanju bolj enostavno obdelan, nevpadljiv, brez posebnih oblikovnih poudarkov.
Pohodna streha je ravna streha, ki se uredi za določene programe (npr. terasa za sedenje, otroško igrišče) brez fiksnih objektov in urbane opreme.
Pomožne stavbe so nestanovanjske stavbe, ki po funkciji dopolnjujejo stanovanjske prostore, vendar po predpisih glede gabaritov presegajo pogoje za nezahtevne in enostavne objekte ter je za njihovo gradnjo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. To so garaže, pokrita parkirišča, kolesarnice, drvarnice, lope, ropotarnice, letne kuhinje in ute, z možnostjo združevanja naštetih namembnosti. Pomožne stavbe ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture.
Pretežno vkopana stavba (ali del etaže) je tista, pri kateri so vsaj tri zunanje stene po celotni višini vkopane v teren, izven terena je lahko viden le tisti del četrte zunanje stene, ki je potreben za ureditev dostopa v stavbo. Ravne strehe nad takimi stavbami (ali deli etaž) se izvedejo kot del ureditve zunanjih površin.
Prislonjen objekt (stavba) je konstrukcijsko ločen od drugega objekta (stavbe), lahko je funkcionalno povezan.
Popolnoma vkopana etaža je tista etaža, pri kateri so zunanje stene z vseh strani vkopane v teren po celotni višini, strop pa je nižji ali največ enako visok od terena na vseh straneh vkopa.
Površina za razvoj stavb je del gradbene parcele, ki je namenjena gradnji stavb. Določena je z minimalnimi odmiki od meje gradbene parcele, določenimi v tem OPPN ter z gradbeno mejo in gradbeno linijo, če je tako prikazano v grafičnem delu OPPN. Na površini za razvoj stavb je poleg stavb dovoljena postavitev tudi drugih objektov in ureditev.
Ravne strehe imajo naklon do 8°.
Stanovanjska stavba ima več kot polovico uporabne površine namenjene za stanovanje (bivanje), ostali del je lahko namenjen za dejavnosti.
Zelena streha je zatravljena ravna streha.
6. člen
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
ATC: avtomatska telefonska centrala
ČN: čistilna naprava
EO: enostavni objekt
FI: faktor izrabe gradbene parcele
FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele
GJI: objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture
MONM: Mestna občina Novo mesto
NO: nezahtevni objekt
OPN: Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto
OPPN: Občinski podrobni prostorski načrt za jedro naselja Otočec
TK (vodi): telekomunikacijski (vodi)
TP: transformatorska postaja
UE: ureditvena enota.
1. OBMOČJE UREJANJA OPPN
7. člen
(območje urejanja)
(1)
Območje urejanja na jugu meji na reko Krko, na severu poteka meja ob Šolski ulici in ob lokalni cesti za Herinjo vas oziroma Paho, na vzhodu in zahodu predstavlja mejo rob obstoječega naselja.
(2)
Območje OPPN obsega površino velikosti približno 18,50 ha, v to površino so vključene zemljiške parcele oziroma deli zemljiških parcel s parc. št.: *1, 1/1, 1/2, *2, 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 7/2, *11/2, 11/2, 12, *13/1, 13/1, *14/1, *14/2, *15, 15, *16, *18, *19, *20, 23, *24/1, *24/2, *27, 34/1, 36/2, 36/3, 36/4, 36/5, 39/1, 39/2, 40, 42/1, 42/2, 43/1, 43/2, 46/2, 46/6, 46/7, 46/8, 46/9, 46/10, 46/11, 46/12, 46/13, 48/1, 50/2, 50/3, 50/4, 50/5, 50/6, 54/2, 54/3, 54/4, 55/2, 55/3, 55/4, 55/6, 55/8, 55/9, 55/10, 55/11, 55/12, 55/14, 55/17, 55/18, 55/19, 55/20, 55/21, 55/22, 55/23, 61/2, 61/5, 61/6, 61/7, 61/8, 61/9, 61/10, 61/11, 61/13, 61/14, 61/15, 61/16, 63/1, 63/4, 63/6, 63/7, 63/8, 63/9, 63/10, 63/11, 63/12, 63/13, 63/16, 63/17, 63/23, 63/24, 63/27, 63/28, 63/29, 63/30, 63/31, 63/32, 63/33, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 67/1, 67/2, 67/3, 67/4, 69/1, 69/2, 70, 71/1, 71/2, 74/1, 74/2, 77/1, 77/2, 78/1, 78/2, 78/3, 79/1, 79/2, 79/3, 79/4, 79/5, 89/4, 89/5, *100, *101, *102, *103, *104, *109, *110, *113, *117, 118/1, 118/2, 118/3, 118/4, 120/1, 120/2, 120/3, 120/4, 120/5, 121, *122, 124/7, *125, *127, *132, *137, *142, *152, *159, 160/269, 160/270, *164, 175/1, 175/2, 176/1, 176/2, 176/3, *177, 178/1, 178/2, 178/3, 178/4, 196/1, 199/2, 200/1, 200/2, 201/1, 201/3, 201/4, 202/1, 203/6, 209/3, 210, 211, 212/1, 212/3, 213/1, 213/2, 213/3, 214, 215/1, 215/2, 216, 218, 221/1, 221/2, 223, 225, 226, 230, 231, 232, 235/2, 328, 329, 331/2, 331/9, 331/10, 331/11, 331/12, 331/13, 331/14, 331/15, 331/16, 334, 335/2, 338/1, 338/2, 338/3, 338/4, 338/5, 342, 345, 362, 1071/2, 1074/1, 1074/9, 1075/1, 1077/1, 1093/1, 1093/2, 1094/1, 1094/2, 1095/1, 1095/2, 1096/1, 1096/3, 1097, 1098/1, 1226/1, 1226/2, 1227, 1231, vse k.o. Šentpeter.
(3)
Območje prekrivanja OPPN z območjem, na katerem veljajo določila Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 39/10), obsega zemljiške parcele oziroma dele zemljiških parcel s parc. št.: 78/3, 79/1, 79/3, 121, 160/269, 175/2, 178/1, 178/3, 199/2, 202/1, 203/6, 209/3, 214, 218, 221/1, 223, 230, 231, 235/2, 1074/9, 1227, vse k.o. Šentpeter.
8. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja se deli na ureditvene enote:
UE1 – individualna stanovanjska pozidava Nad Krko,
UE2 – večstanovanjska pozidava Nad Krko,
UE3 – pozidava jedra naselja,
UE4 – stanovanjska pozidava ob osrednji ulici,
UE5 – poslovno-stanovanjska pozidava ob osrednji ulici,
UE6 – pozidava trga,
UE7 – poslovna pozidava ob Šolski ulici,
UE8 – poslovno-stanovanjska pozidava,
UE9 – čistilna naprava,
UE10 – pokopališče,
UE11 – rekreacijsko območje ob reki Krki,
UE12 – zelene površine ob reki Krki,
UE13 – travniki ob regionalni cesti,
UE14 – območje glavnih prometnic,
UE 15 – območje kmetijskih površin.
2. VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
9. člen
(posegi izven območja urejanja)
Izven območja OPPN se izvede nova trasa srednjenapetostnega (SN) elektrovoda od obstoječega A-droga na parc. št. 150 k.o. Šentpeter, preko parc. št. 88/1, 160/269, 88/3, 1072, vse k.o. Šentpeter, do meje OPPN v dolžini približno 150,00 m.
3. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
3.1 REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN S POGOJI IN USMERITVAMI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
A. SPLOŠNI POGOJI ZA VSE UREDITVENE ENOTE
10. člen
(splošni pogoji)
V primeru nasprotujočih ali nejasnih pogojev gradnje in oblikovanja objektov veljajo podrobnejši pogoji za posamezne UE.
11. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:
1.
gradnja novega objekta (nova gradnja, dozidava, nadzidava, legalizacija),
2.
rekonstrukcija objekta,
3.
sprememba namembnosti objekta,
4.
vzdrževanje objekta,
6.
odstranitev objekta.
(2)
Za legalno zgrajene objekte, ki so v grafičnem delu OPPN opredeljeni kot rušitev, je do odstranitve dopustna njihova rekonstrukcija in vzdrževanje.
(3)
Za legalno zgrajene objekte, v katerih se legalno že odvija dejavnost, ki ni dovoljena s tem odlokom, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti, vzdrževanje in nova gradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 % pod pogojem, da je gradnja potrebna le za izvajanje obstoječe dejavnosti in se s tem ne poslabšajo bivalne razmere ter stanje okolja.
12. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Vrste dopustnih dejavnosti so podane po posameznih ureditvenih enotah. Določene so v skladu s predpisi o klasifikaciji dejavnosti.
13. člen
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1)
Dopustne vrste objektov (stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti) so podrobno opredeljene po posameznih ureditvenih enotah. Določene so v skladu s predpisi o klasifikaciji vrst objektov.
(2)
Dopustne so gradnje NO in EO po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost. Vrste dopustnih NO in EO so za posamezno ureditveno enoto določene v Prilogi 1a (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih UE) in v Prilogi 1b (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti po posameznih UE).
14. člen
(lega objektov)
(1)
STANOVANJSKE, NESTANOVANJSKE IN POMOŽNE STAVBE:
-
Če v okviru posebnih pogojev za posamezne ureditvene enote ni določeno drugače, je gradnja stavb dovoljena na površini za razvoj stavb, ki je določena z odmikom najmanj 3,0 m od meje gradbene parcele ter z gradbeno mejo in gradbeno linijo, če je tako prikazano v grafičnem delu OPPN. Odmiki od meje gradbene parcele so lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje gradbene parcele (določena s tem OPPN) ter ob upoštevanju požarnovarstvenih predpisov.
-
Gradnja stavb je dopustna tudi izven površin za razvoj stavb, in sicer na zazidanih površinah stavb, legalno zgrajenih do uveljavitve tega odloka, ob upoštevanju gradbene linije, če je ta določena v grafičnih prilogah OPPN.
-
Odmiki med stavbami niso predpisani, morajo pa upoštevati požarnovarstvene in sanitarne predpise.
-
V primeru gradnje stanovanjskih ali pomožnih stavb dvojčkov se površina za razvoj stavb pomakne do meje gradbene parcele na kateri se gradi druga polovica stavbe.
-
Obstoječe legalno zgrajene stavbe, katerih deli segajo izven površine za razvoj stavb, se lahko rekonstruirajo in vzdržujejo, lahko se jim spremeni tudi namembnost v skladu z določili tega OPPN.
-
Gradbene linije pri pomožnih stavbah imajo funkcijo gradbenih meja, stavbe se jih lahko dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost parcele.
-
Kote pritličij pri stavbah, ki stojijo ali mejijo na javni prostor, se prilagajajo kotam javnega prostora.
-
Na gradbeni parceli je dopustno zgraditi največ po eno pomožno stavbo iste vrste, ki pripada posamezni (ne)stanovanjski stavbi oziroma stanovanju.
(2)
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:
-
Gradnja NO in EO je dovoljena na celotni gradbeni parceli, ob upoštevanju predpisanih odmikov od gradbene parcele.
-
Gradbene linije pri NO in EO, ki so po definiciji stavbe ter imajo pri nadzemnih rezervoarjih funkcijo gradbenih meja, se jih lahko dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost parcele. V primeru gradnje ostalih NO in EO ti lahko presegajo gradbeno linijo in gradbeno mejo.
-
NO in EO, ki so po definiciji stavbe, morajo biti od meje gradbene parcele oddaljeni najmanj 1,5 m, ostali objekti pa 0,5 m. Odmiki so lahko manjši ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje gradbene parcele ter ob upoštevanju požarnovarstvenih predpisov.
(3)
Podrobnejši pogoji glede lege objektov so podani v posamezni UE.
15. člen
(velikost in oblikovanje objektov)
(1)
Pri določanju velikosti objektov se upošteva: faktor izrabe gradbene parcele (FI), faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) in površina za razvoj stavb, ki so določeni za posamezno UE. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem OPPN, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.
(2)
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se oblikuje poenoten objekt.
(3)
Na vseh površinah za razvoj stavb je dopustna gradnja popolnoma vkopanih in pretežno vkopanih kletnih etaž. Kletne etaže, ki segajo izven zazidane površine stavbe in imajo ravno streho, se izvedejo kot del ureditve zunanjih površin.
(4)
Uporaba izrazito motečih in neavtohtonih fasadnih barv ni dovoljena (npr. citronsko rumena, živo vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra in podobne).
(5)
Usmeritve za sanacijo obstoječih objektov, ki pripadajo zemljiškim parcelam, navedenim v posebnih pogojih pri posamezni UE, so podrobneje podane v prilogi tega OPPN z naslovom Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta.
16. člen
(oblikovanje okolice objektov in odprtih zelenih površin)
(1)
Pri urejanju okolice objektov in zelenih površin so dovoljene parterne ureditve (dostopi za motorni promet, pešpoti, zunanje stopnice in klančine, brežine, podporni zidovi ipd.) in zasaditve (cvetlične grede, travniki, drevoredi, grmovnice, žive meje ipd.).
(2)
Dostopi na parcele in parkirišča so asfaltirani, tlakovani ali izvedeni s travnatimi ploščami.
(3)
Način obcestne zasaditve in vrsto dreves se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključkov nanjo. Ob državni cesti morajo biti drevesa posajena izven cestnega sveta in tako, da ne posegajo v prosti profil ceste.
(4)
Površine, namenjene izključno pešprometu, so asfaltirane, tlakovane z drobnimi tlakovci ali izvedene v naravnem materialu (pesek, zemlja, trava). Na območju odprtih zelenih površin se izvedejo v peščeni ali travnati izvedbi.
(5)
Zunanje stopnice in klančine so iz nedrsečega materiala ali protizdrsno obdelane, na območju odprtih zelenih površin so lesene, kamnite ali iz drugega naravnega materiala.
(6)
Za vse ozelenitve se uporabi avtohtono rastje. Brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami.
(7)
Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ 3,00 m.
(8)
Višinske razlike na zemljišču se prioritetno urejajo s travnatimi brežinami.
(9)
Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
17. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1)
Dopustni NO in EO v posameznih UE so določeni v Prilogi 1a (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih UE) ter Prilogi 1b (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti po posameznih UE) tega OPPN.
(2)
NO in EO se gradijo v skladu z določili predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture.
(3)
Na gradbeni parceli je dopustno zgraditi največ po en objekt iste vrste, ki pripada posamezni stavbi oziroma stanovanju.
(4)
Podporni zidovi se gradijo do višine 1,50 m, če ni možno drugačno zavarovanje brežin. Izvedeni so kot kamniti, obloženi s kamnom ali iz površinsko obdelanega betona (brušenje, štokanje…).
(5)
Medsosedske ograje so visoke največ do 1,80 m, s tem da s svojo višino ne smejo zmanjševati preglednosti v križiščih in pri priključkih na javno prometno površino. Dopustne so žive meje, žične ali lesene ograje, lahko tudi v kombinaciji z živo mejo ter s kamnitim ali betonskim podstavkom, visokim največ 0,50 m.
(6)
Ekološki otoki se postavijo na utrjeno podlago, lahko se ogradijo z leseno netransparentno ograjo višine do 1,80 m in zakrijejo z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje ekoloških otokov s transparentno streho različnih oblik, vendar oblikovno poenoteno za celotno območje OPPN.
(7)
Podrobnejši in posebni pogoji za gradnjo NO in EO so podani v posamezni UE.
UE1 – INDIVIDUALNA STANOVANJSKA POZIDAVA NAD KRKO
B. PODROBNEJŠI POGOJI ZA POSAMEZNE UREDITVENE ENOTE
18. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1)
Dopustno je bivanje in opravljanje centralnih dejavnosti, ki so navedene v 4. členu tega odloka.
(2)
Centralne dejavnosti so dopustne, če:
-
se odvijajo v stanovanjski stavbi,
-
se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za zaposlene in stranke,
-
dejavnost ne povzroča negativnih vplivov na okolje.
19. člen
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
Dopustne so:
-
stanovanjske stavbe: enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe,
-
pomožne stavbe,
-
gradbenoinženirski objekti: objekti prometne infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (niso dopustni vodni stolpi in čistilne naprave).
20. člen
(velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov)
(1)
Velikost objektov je v okviru posamezne gradbene parcele omejena s:
-
faktorjem izrabe (FI): do 1,0
-
faktorjem zazidanosti (FZ): do 0,6.
(2)
STANOVANJSKE STAVBE:
-
Tipologija: Prostostoječe stavbe in dvojčki.
-
Tlorisni gabariti: Osnovni tloris je kvadratne ali pravokotne oblike, ki mu je dopustno dodajati ali odvzemati manjše volumne (L, T ipd. oblike). Daljša stranica osnovnega tlorisa je vzporedna z ulico.
-
Višinski gabariti: Najvišji del stavbe (kota slemena) je največ 10,00 m nad koto pritličja, ki je od nivelete javne poti višja največ 0,60 m. Kletna etaža je lahko delno vkopana.
-
Kolenčni zid: Visok je največ 1,20 m, najmanj polovica kolenčnega zidu mora biti skrita za napuščem strehe.
-
Streha: Dopustne so dvokapne strehe z naklonom od 35° do 40°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da lahko njihova površina obsega največ 1/3 površine celotne strehe. Smer slemena osnovne dvokapne strehe je vzporedna z ulico, ostala slemena iste stavbe so glavnemu podrejena, njihova smer izhaja iz tlorisne zasnove stavbe. Na strehah so dopustna strešna okna, frčade, svetlobni trakovi, kolektorji ipd. Frčade ne smejo biti višje od višine slemena osnovne strehe.
-
Kritina: v odtenkih temno rjave do naravno rdeče barve, na manjšem delu strehe je dopustna tudi svetloboprepustna kritina. Prepovedana je uporaba trajno bleščečih materialov.
-
Fasada: dopustna je uporaba ometa, stekla, lesa, kamna ter njihova kombinacija. Prepovedana je vertikalna členitev, ki bi posebej poudarjala sekundarno namembnost katere od etaž (npr. garaže ali shrambe).
(3)
POMOŽNE STAVBE:
-
Tipologija: dopustne so prostostoječe ali prislonjene k stanovanjski stavbi.
-
Tlorisni gabariti: Zazidana površina pomožne stavbe je največ 50,00 m2. K njej se lahko prislonijo posamezni nezahtevni in enostavni objekti, ki skupaj s pomožno stavbo ne smejo presegati 50,00 m2 bruto tlorisne površine.
-
Višinski gabariti: Višina kapne lege pomožne stavbe je največ 2,50 m nad koto pritličja oziroma je najvišji del stavbe skupaj z ravno ali ločno streho lahko največ 3,50 m nad koto pritličja. V primeru gradnje kletne etaže je ta lahko tudi delno vkopana, nad terenom vidna v višini največ 0,30 m.
-
Streha: dopustne so dvokapne z naklonom od 35° do 40° oziroma usklajene z naklonom stanovanjske stavbe na parceli, ravne ali ločne. Če je pomožna stavba prostostoječa, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice.
-
Kritina: pri dvokapnih in enokapnih strehah je enaka kot pri stanovanjski stavbi, pri ostalih oblikah streh se lahko uporabijo drugi materiali, prilagojeni naklonu strehe. Prepovedana je uporaba pocinkane pločevine in trajno bleščeči materiali.
-
Fasada: uskladi se s stanovanjsko stavbo, oblikovno je podrejena stanovanjski stavbi.
(4)
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:
-
NO in EO se gradijo kot prostostoječi objekti, lahko so prislonjeni k stanovanjski ali pomožni stavbi, podrejeni so stanovanjskim stavbam na isti gradbeni parceli.
-
NO in EO, ki so po definiciji stavbe, so lahko med seboj konstrukcijsko povezani in združeni pod eno streho, skupna bruto tlorisna površina takega kombiniranega objekta pa ne sme presegati 30,00 m2.
-
Za oblikovanje streh in fasad NO in EO veljajo enaki pogoji kot za pomožne stavbe.
21. člen
(gradbena parcela)
V UE 1 je dovoljeno združevati največ po dve parceli skupaj. Z združitvijo parcel se združuje tudi površina za razvoj stavb (prostor med dvema površinama za razvoj stavb postane površina za razvoj stavb).
22. člen
(posebni pogoji v UE 1)
V UE1 se sanirajo objekti na parc. št.: 55/9, 55/10, 55/11, 55/12, 63/9, 63/10 in 65/10, vse k.o. Šentpeter.
UE2 – VEČSTANOVANJSKA POZIDAVA NAD KRKO
23. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Dopustno je bivanje.
24. člen
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
Dopustne so:
-
stanovanjske stavbe: večstanovanjske stavbe,
-
pomožne stavbe: garaže, pokrita parkirišča, kolesarnice ipd.,
-
gradbenoinženirski objekti: objekti prometne infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (npr. cestni priključek, parkirišče, pristop do objektov, funkcionalne prometne površine ob objektih), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (niso dopustni vodni stolpi in čistilne naprave).
25. člen
(velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov)
(1)
Velikost objektov je v okviru posamezne gradbene parcele omejena s:
-
faktorjem izrabe (FI): do 1,8
-
faktorjem zazidanosti (FZ): do 0,6.
(2)
STANOVANJSKE STAVBE:
-
Tipologija: prostostoječe stavbe (npr. bloki in vila bloki), dopustno je povezovanje objektov le v pritlični etaži.
-
Tlorisni gabariti: Osnovni tloris je kvadratne ali pravokotne oblike, dopustno je dodajati ali odvzemati manjše odprte ali zaprte volumne (balkoni, loggie, erkerji ipd.). V primeru dodajanja manjših volumnov se morajo ti izvesti oblikovno poenoteno v vseh etažah večstanovanjske stavbe, razen v primeru medsebojnega povezovanja dveh objektov, ko se povezava izvede le v pritlični etaži. Širina osnovnega tlorisa (brez dodanih volumnov) nad terenom ne sme presegati 10,00 m.
-
Višinski gabariti: Najvišji del stavbe (kota slemena) je največ 15,50 m, merjeno od kote obstoječega terena na južni strani stavb.
-
Kolenčni zid: Visok je največ 1,20 m, najmanj polovica kolenčnega zidu mora biti skrita za napuščem strehe.
-
Streha: Dopustne so dvokapne strehe z naklonom od 40° do 45°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da lahko njihova površina obsega največ 1/3 površine celotne strehe. Smer slemena osnovne dvokapne strehe je vzporedna z ulico, ostala slemena iste stavbe so glavnemu podrejena, njihova smer izhaja iz tlorisne zasnove stavbe. Na strehah so dopustna strešna okna, frčade, svetlobni trakovi, svetlobne piramide, kolektorji ipd. Frčade ne smejo biti višje od višine slemena glavne strehe.
-
Kritina: dopustna je v odtenkih temno rjave do naravno rdeče barve, na manjšem delu strehe je dopustna tudi svetloboprepustna kritina. Prepovedana je uporaba trajno bleščečih materialov.
-
Fasada: dopustna je uporaba ometa, stekla, lesa, kamna ter njihova kombinacija. Prepovedana je vertikalna členitev, ki bi posebej poudarjala sekundarno namembnost katere od etaž (npr. garaže ali shrambe).
(3)
POMOŽNE STAVBE:
-
Tipologija: Pomožne stavbe so lahko prostostoječe, prislonjene k stanovanjski stavbi in vkopane.
-
Tlorisni gabariti: Največja zazidana površina je omejena s površino za razvoj stavb in z drugimi pogoji tega odloka, razen v primeru vkopanih objektov (npr. garaža).
-
Višinski gabariti: Višina skupaj s kapno lego sega največ 2,50 m nad koto obstoječega terena oziroma najvišji del stavbe skupaj z ravno, enokapno, ločno ali zeleno streho sega največ 3,50 m nad koto obstoječega terena.
-
Streha: dopustne so dvokapne z naklonom od 35° do 40° oziroma usklajene z naklonom stanovanjske stavbe na parceli, ravne, ločne in zelene strehe. Če je pomožna stavba prostostoječa, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice.
-
Kritina: pri dvokapnih strehah je enaka kot pri stanovanjski stavbi, pri ostalih oblikah streh se lahko uporabijo drugi materiali za položne oziroma zelene strehe, razen pocinkana pločevina in trajno bleščečih materialov.
-
Fasada: uskladi se s stanovanjsko stavbo ob upoštevanju, da so pomožne stavbe sekundarnega pomena in zato oblikovno skromnejše ter podrejene stanovanjski stavbi.
(4)
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:
-
NO in EO se gradijo kot prostostoječi objekti, lahko so prislonjeni k stanovanjski ali pomožni stavbi, volumensko in oblikovno morajo biti podrejeni stanovanjskim stavbam na isti gradbeni parceli.
-
Posamezni NO in EO, ki so po definiciji stavbe, so lahko med seboj konstrukcijsko povezani in združeni pod eno streho, skupna bruto tlorisna površina takega kombiniranega objekta pa ne sme presegati 30,00 m2.
-
Za oblikovanje streh in fasad NO in EO veljajo enaki pogoji kot za pomožne stavbe.
UE3 – POZIDAVA JEDRA NASELJA
26. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1)
Dopustno je bivanje in opravljanje centralnih dejavnosti, ki so navedene v 4. členu tega odloka.
(2)
Centralne dejavnosti so dopustne, če:
-
se odvijajo v stanovanjski ali nestanovanjski stavbi,
-
se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za zaposlene in za stranke,
-
dejavnost ne povzroča negativnih vplivov na okolje.
27. člen
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
Dopustne so:
-
stanovanjske stavbe: enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe,
-
nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (čolnarne), stavbe splošnega družbenega pomena, druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih stavb. Kmetijske stavbe so dovoljene le v sklopu zaščitene kmetije,
-
pomožne stavbe,
-
gradbenoinženirski objekti: objekti prometne infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste), cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (niso dopustni vodni stolpi in čistilne naprave), drugi gradbenoinženirski objekti (dopustni so podporni zidovi).
28. člen
(velikost, zmogljivost in oblikovanje objektov)
(1)
Velikost objektov je v okviru posamezne gradbene parcele omejena s:
-
faktorjem izrabe (FI): do 1,0
-
faktorjem zazidanosti (FZ): do 0,7.
(2)
STANOVANJSKE IN NESTANOVANJSKE STAVBE:
-
Tipologija: Prostostoječe stavbe in dvojčki.
-
Tlorisni gabariti: Osnovni tloris je kvadratne ali pravokotne oblike, dopustno je dodajati ali odvzemati manjše volumne (L, T ipd. oblike). Širina osnovnega tlorisa nad terenom ne sme presegati 10,00 m pri stanovanjskih stavbah in 12,00 m pri nestanovanjskih stavbah.
-
Višinski gabariti: Najvišji del stavbe (kota slemena) je največ 10,00 m nad koto pritličja. Kota pritličja izhaja iz nivelete posamezne javne prometnice ali dostopne poti, na katero se objekti navezujejo z dostopom. V primeru gradnje delno vkopane kletne etaže je ta na strani proti pomembnejšemu javnemu prostoru lahko vidna v višini največ 1,40 m.
-
Kolenčni zid: Visok je največ 1,20 m, najmanj polovica kolenčnega zidu mora biti skrita za napuščem strehe.
-
Streha: Dopustne so dvokapne strehe z naklonom od 35° do 40°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da lahko njihova površina obsega največ 1/3 površine celotne strehe. Slemena nad manjšimi volumni stavbe so podrejena glavnemu slemenu in izhajajo iz tlorisne zasnove stavbe. Na strehah so dopustna strešna okna, frčade, svetlobni trakovi, kolektorji ipd. Frčade ne smejo biti višje od višine slemena glavne strehe.
-
Kritina: dopustna je v odtenkih temno rjave do naravno rdeče barve, na manjšem delu strehe je dopustna tudi svetloboprepustna kritina. Prepovedana je uporaba trajno bleščečih materialov.
-
Fasada: dopustna je uporaba ometa, stekla, lesa, kamna ter njihova kombinacija. Prepovedana je vertikalna členitev, ki bi posebej poudarjala sekundarno namembnost katere od etaž (npr. garaže ali shrambe).
(3)
POMOŽNE STAVBE:
-
Tipologija: Pomožne stavbe so lahko prostostoječe, prislonjene k stanovanjski stavbi in vkopane.
-
Tlorisni gabariti: Zazidana površina pomožne stavbe je lahko največ 50,00 m2. K njej se lahko prislonijo tudi posamezni nezahtevni in enostavni objekti, ki skupaj z zazidano površino pomožne stavbe ne smejo presegati 50,00 m2.
-
Višinski gabariti: Višina skupaj s kapno lego je največ 2,50 m nad koto pritličja oziroma lahko najvišji del stavbe skupaj z ravno, enokapno ali ločno streho sega največ 3,50 m nad koto pritličja. Dopustna je gradnja delno vkopane kletne etaže, ki je nad terenom vidna v višini največ 0,30 m.
-
Streha: dopustne so dvokapne z naklonom od 35° do 40° oziroma usklajene z naklonom stavbe na parceli, ravne, ločne in zelene strehe. Če je pomožna stavba prostostoječa, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice.
-
Kritina: pri dvokapnih strehah je enaka kot pri stanovanjski stavbi, pri ostalih oblikah streh se lahko uporabijo drugi materiali za položne oziroma zelene strehe, razen pocinkana pločevina in trajno bleščeči materiali.
-
Fasada: uskladi se s stanovanjsko stavbo ob upoštevanju, da so pomožne stavbe sekundarnega pomena in zato oblikovno skromnejše ter podrejene stanovanjski stavbi.
(4)
NEZAHTEVNI (NO) IN ENOSTAVNI OBJEKTI (EO):
-
NO in EO se gradijo kot prostostoječi objekti, lahko so prislonjeni k stanovanjski ali pomožni stavbi, volumensko in oblikovno so podrejeni stanovanjskim stavbam na isti gradbeni parceli.
-
Posamezni NO in EO, ki so po definiciji stavbe, so lahko med seboj konstrukcijsko povezani in združeni pod eno streho, skupna bruto tlorisna površina takega kombiniranega objekta pa ne sme presegati 30,00 m2.
-
Za oblikovanje streh in fasad NO in EO veljajo enaki pogoji kot za pomožne stavbe.
29. člen
(posebni pogoji v UE 3)
(1)
Na zemljišču s parc. št. 70, k.o. Šentpeter, se dovoli gradnja nestanovanjske stavbe za potrebe čolnarne (objekta za hrambo čolnov na kopnem) in opravljanje gostinsko-turistične dejavnosti, pri čemer se ohranja obstoječi vaški studenec. Stavba se pretežno vkoplje v teren in izvede z zeleno streho. V okviru gradbene parcele se uredi čim več parkirnih mest, ki bodo služila tudi uporabnikom športnorekreacijske površine.
(2)
Na parc. št. 71/2, k.o. Šentpeter, je dopustna sprememba namembnosti iz stanovanjske v stavbo za gostinske in turistične namene v primeru združitve gradbenih parcel na zemljišču s parc št. 70 in 71/2, k.o. Šentpeter, v eno gradbeno parcelo.
(3)
Pri načrtovanju objektov na zemljiščih s parc. št. 70 in 71/2, k.o. Šentpeter, so dopustna odstopanja od splošnih in podrobnejših pogojev tega OPPN, če so potrebna za zagotavljanja ustreznih rešitev zaradi občasnega poplavljanja reke Krke.
(4)
Na območju zaščitene kmetije Bevc na zemljiščih s parc. št. *2, 1/2 4/1 in 1/1-del, k.o. Šentpeter, se dovoli gradnja novih nestanovanjskih kmetijskih stavb in pomožnih kmetijsko-gozdarskih NO in EO.
(5)
Posegi na območju gradbene parcele 54/4, na katerem je registrirana enota dediščine Otočec - Župnišče (EŠD 22521), ne smejo spreminjati podobe stavbe župnišča v prostoru ter njene vloge v strukturi naselja.
(6)
Ureditve prometnih površin ne smejo ogrožati in spreminjati prostorske podobe enot kulturne dediščine Otočec-Domačija Šentpeter 7 (EŠD 21973) in Otočec-Florjančičeva kapelica (EŠD 18228). Predvsem je treba pozornost posvetiti niveletam cestišča in pločnikov, ki ne smejo presegati izhodiščnih kot objektov domačije in kapelice.
(7)
Sanirajo se objekti na parc. št. 36/2 in delno 1093/2 (gospodarski objekt), *103 (pritlične dozidave in betonski podporni zid), *18 (stanovanjska hiša), *2 (stanovanjska hiša), 42/1 (stanovanjska hiša), *15 (stanovanjska hiša), *14/1, *14/2, *11/2, *101 (avtokleparska delavnica), *104, 50/2, 50/3 (stanovanjska hiša z dozidavo), 46/7 (stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje), *110 (stanovanjska hiša), 331/16 (stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje), 331/15 (opuščen poslovni objekt), 338/4 (dozidava k stanovanjski hiši), *16 (poslovni objekt), vse k.o. Šentpeter.
(8)
Dopustno je odstopanje od oblike in velikosti gradbene parcele pešpoti zaradi prilagajanja terenu in pridobivanja lastništva.
UE 4 – STANOVANJSKA POZIDAVA OB OSREDNJI ULICI
30. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1)
Dopustno je bivanje in opravljanje centralnih dejavnosti, ki so navedene v 4. členu tega odloka.