TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Ministrstva za finance št. DT-499-14-127/2006-2 z dne 23. 2. 2009 v delu, ki se nanaša na III. točko izreka odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Maribor, št. DT 061-141/2006-4-0903-15 z dne 22. 6. 2006 odpravi in zadeva v tem obsegu vrne Ministrstvu za finance v ponovni postopek. V ostalem se tožba zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Po določbah SRS, predvsem SRS 5, je utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo.

Dejstvo, da je tožeča stranka investicijsko olajšavo lahko uveljavljala le v letu investiranja, dodatno potrjuje utemeljenost stališča, da morajo biti pogoji za uveljavljanje te olajšave izpolnjeni že v letu investiranja in da jih kasneje, z učinkom za nazaj, ni mogoče izpolniti.

Po 1. odstavku 23. člena ZDDPO se kot odhodek v omejeni višini priznajo le dolgoročne rezervacije, kot jih opredeljujejo SRS.