TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni glede odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti tako, da obresti tečejo:

1. od neto zneskov razlik v plači, prisojenih tožeči stranki K.Č. (točka I/1 izreka), zapadlih do 15. oktobra 1998 (1. do vključno 70. alinea), do 1. 1. 2002; od neto zneska razlike v plači za oktober 1998 (71. alinea), od 4. 12. 1998 do takrat, ko ob upoštevanju zapadlosti razlike v plači, to je 15. 11. 1998, vsota neplačanih zakonskih zamudnih obresti doseže glavnico, višji obrestni zahtevek pa se zavrne;

2. od neto zneskov razlike v plači, prisojenih tožeči stranki B.K. (I/2 izreka), do 1. 1. 2002.

3. od odmerjenih stroškov postopka, od poteka 8-dnevnega paricijskega roka od vročitve te sodbe dalje do plačila.

V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbe.

O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.