Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 54-2387/2016, stran 7962 DATUM OBJAVE: 12.8.2016

VELJAVNOST: od 27.8.2016 / UPORABA: od 27.8.2016

RS 54-2387/2016

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 27.8.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 5.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 27.8.2016
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2387. Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, Uradni list RS, št. 32/00, 102/02 – odl. US in 87/11 – ZMVN-A), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/95, 18/97, 30/98, 4/08, Uradni list RS, št. 31/99 in Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4, 30. 6. 2006) na 14. seji dne 30. 6. 2016 sprejel
P R A V I L N I K 
o oddajanju poslovnih prostorov v najem

1. člen

(1)

Ta pravilnik določa postopek in pogoje za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: občina) v najem ter merila za določanje najemnin za poslovne prostore.

(2)

Pravilnik velja za vse upravljavce in uporabnike poslovnih prostorov občine, če ni z zakonom oziroma uredbo urejeno drugače.

(3)

Za izvajanje tega pravilnika sta pristojna župan in občinska uprava (v nadaljevanju: pristojni organ).

(4)

Za sklepanje pravnih poslov iz tega pravilnika je pooblaščen župan.

2. člen

(1)

Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben ali skupen glavni vhod ter so namenjeni za poslovno in drugo dejavnost.

(2)

Če nastane dvom, ali se šteje posamezen prostor za poslovni prostor, odloči o tem občinska uprava.

3. člen

(1)

Evidenco poslovnih prostorov občine in evidenco sklenjenih najemnih pogodb za te poslovne prostore vodi občinska uprava.

(2)

V evidenco poslovnih prostorov občine se uvrščajo vsi poslovni prostori, ki so v lasti občine in z njimi razpolaga občinska uprava.

4. člen

(1)

Občinska uprava ima pri upravljanju stvarnega premoženja naslednje naloge:

-

predlaga spremembe namembnosti stanovanjskega prostora v poslovni prostor in daje pobude za spremembo namembnosti obstoječih poslovnih prostorov,

-

predlaga spremembo namembnosti poslovnih prostorov v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti,

-

odloča o preureditvi poslovnega prostora, ki pomeni povečanje vrednosti poslovnega prostora,

-

preverja izpolnjevanje obveznosti po najemni pogodbi,

-

predlaga prenehanje najemnega razmerja,

-

odloča o drugih dejavnostih, ki vplivajo na gospodarjenje s poslovnimi prostori.

(2)

Ob vsaki spremembi dejavnosti, spremembi pravne organiziranosti ali dopolnitve dejavnosti, se lahko odda poslovni prostor v najem z novo najemno pogodbo.

(3)

Pogoji za sklepanje nove najemne pogodbe se ugotavljajo za vsak primer posebej, upoštevajoč določila tega Pravilnika.

(4)

Kolikor je bilo najemno razmerje sklenjeno na podlagi neposredne pogodbe se pri sklepanju nove pogodbe preverja, ali še obstajajo osnovni pogoji za sklepanje neposredne pogodbe.

5. člen

Metode oddaje poslovnih prostorov v najem so:

1.

javna dražba

2.

javno zbiranje ponudb in

3.

neposredna pogodba.

6. člen

V primeru oddaje nepremičnega premoženja v najem na podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb vodi postopek oddaje tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.

7. člen

I. JAVNA DRAŽBA

(1)

Javna dražba se izvede kot javno oddajanje poslovnih prostorov v najem, pri kateri je najemna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo najemnino.

(2)

Izvedba javne dražbe se objavi na spletni strani Občine Ilirska Bistrica. Objavijo se najmanj naslednji podatki:

-

naziv in sedež organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne dražbe;

-

opis predmeta oddaje v najem;

-

izklicno mesečno višino najemnine in najnižji znesek njenega višanja;

-

kraj in čas javne dražbe;

-

način in rok plačila varščine;

-

višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki ne sme biti manjša od 10 odstotkov izklicne cene;

-

številka transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;

-

obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;

-

informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;

-

navedbo, da lahko organ pristojen za izvrševanje proračuna občine ali pooblaščena komisija, postopek ustavi do sklenitve najemnega razmerja, pri čemer se ne povrnejo stroški dražiteljem razen varščine;

-

morebitne druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati dražitelji.

8. člen

Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj kot 15 dni in več kot 60 dni.

9. člen

(1)

Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati člani komisije, ki vodijo javno dražbo, in z njimi povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:

-

oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena ali če je s članom komisije, ki vodi javno dražbo v zakonu ali svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;

-

oseba, ki je s članom komisije oziroma z osebo, ki vodi javno dražbo, v odnosu skrbništva, ali posvojenec oziroma posvojitelj;

-

pravne osebe, v katerih kapitalu oziroma pri uresničevanju glasovalnih pravic je član komisije oziroma ožji družinski član iz predhodnih alinej udeležen s 5 % ali več in pravne osebe, v katerih član komisije oziroma njegov ožji družinski član opravlja funkcijo člana uprave oziroma nadzornega sveta ali je v njej zaposlen;

-

druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije oziroma oseba, ki vodi javno dražbo, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije.

(2)

Izklicna mesečna najemnina poslovnega prostora oziroma vsaka nadaljnja višina najemnine se izkliče trikrat. Če nobeden od udeležencev javne dražbe navedene višine ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta višina najemnine, ki je bila izklicana trikrat. Ko je višina najemnine izklicana trikrat, oseba, ki vodi javno dražbo, ugotovi, komu in za kakšno višino najemnine je bil predmet javne dražbe oddan in najemnika pozove k podpisu najemne pogodbe.

(3)

Če izklicna višina mesečne najemnine ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.

(4)

Dražitelji, ki plačajo varščino in ne pristopijo k dražbi oziroma pred draženjem odstopijo in ne sprejmejo niti izklicne cene, nimajo pravice do vračila varščine.

10. člen

O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:

-

kraju, kjer je javna dražba potekala, datumu in uri;

-

imenih članov komisije;

-

predmetu javne dražbe;

-

izklicni mesečni višini najemnine;

-

najnižjem znesku višanja;

-

imenih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev;

-

ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi in

-

najvišji izklicni mesečni višini najemnine in imenu najemnika ter ugotovitvah, da je bil najemnik pozvan k sklenitvi najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna višina najemnine ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.

11. člen

(1)

Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba v 15 dneh po končani javni dražbi.

(2)

Če dražitelj ne sklene pogodbe v roku iz prvega odstavka tega člena, mu lahko pristojni organ podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem roku, ponudnik zadrži njegovo varščino.