TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v 2., 3. in 4. točki izreka delno spremeni tako, da se v tem delu v celoti glasi:

„2. Zavrne se zahtevek, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dne 31. 7. 2008 podala tožnici.

Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ampak še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja do 2. 7. 2008, višji tožbeni zahtevek pa se zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi od dne 14. 6. 2008 do 2. 7. 2008, za čas dela pri drugem delodajalcu (od 14. 6. 2008 do 2. 7. 2008) pa ji je dolžna priznati posamezne pravice v višini razlike prejemkov iz delovnega razmerja kot jih je prejemala pri drugem delodajalcu in kot bi jih bila upravičena prejemati po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 6. 2007, v roku osem dni pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek pa se zavrne.“

V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je bila v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu na delovnem mestu vodja oddelka za splošne zadeve in razvoj človeških virov za mandatno obdobje enega leta in je z njo podpisal pogodbo o zaposlitvi direktor tožene stranke. Ker ni bila poslovodna oseba v smislu določb ZGD-1, zanjo niso mogle veljati posebnosti oziroma drugačna ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali drugačen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati le na enega izmed načinov, določenih v ZDR, ne pa na podlagi odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala iz razloga izteka mandata vodilnega delavca.