TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni pravdni zadevi (izrek pod I) ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Mariboru (izrek pod II).

2. Proti citiranemu sklepu je tožeča stranka (v nadaljevanju prvotožnik in drugotožnik) vložila pravočasno pritožbo ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa ter posledično glede na dejstvo, da gre ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, ki sta jo v tožbi določila tožnika, za zadevo, ki sodi v stvarno pristojnost okrožnega sodišča ter se postopek nadaljuje pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da po oceni sodišča zahtevek tožnikov ne presega zneska 20.000,00 EUR, ker da v zapuščino spadajo le denarna sredstva na hranilni knjižici v znesku 651,27 EUR ter zlat nakit in kozarci, kar vse pomeni, da glede na prvi odstavek 32. člena ZPP v skladu z drugim odstavkom citiranega zakonskega določila ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. Zato je v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZPP odločilo, da je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

5. Po pregledu in preizkusu zadeve, tako v smeri očitanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba tožnikov utemeljena. Glede na v tožbi navedeno sporno vrednost (25.000,00 EUR), ki sta jo tožnika, ker ne gre za denarno terjatev, ocenila kot njun interes, ki ga s tožbo zasledujeta in glede na ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženec) zoper višino v tožbi navedene sporne vrednosti, ki ga je podala pravočasno (drugi odstavek 19. člena ZPP), bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, saj je glede na ugovor toženca nastalo vprašanje o stvarni pristojnosti sodišča. Tudi tožencu je treba priznati pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta, če se s tem postavi vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravice do revizije, kot je že navedeno. O ugotovljeni vrednosti spornega predmeta v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP mora sodišče takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ravnalo v skladu s citiranim zakonskim določilom in ni ugotovilo vrednosti spornega predmeta, temveč se je le izreklo, da Okrožno sodišče v Mariboru ni stvarno pristojno za odločanje v predmetni pravdni zadevi, kar pomeni, da sporna vrednost glede na ugovor toženca v obravnavani zadevi še ni določena. V razlogih izpodbijanega sklepa je sicer sodišče prve stopnje v točki 3 obrazložitve ocenilo, da zahtevek tožeče stranke ne presega zneska 20.000,00 EUR, vendar razlogi odločbe prvostopenjskega sodišča ne vežejo ne strank in ne sodišča, pa tudi sicer takšni oceni, ki ni določna, ne gre slediti.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sledilo utemeljeni pritožbi in je izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje – 3. točka 365. člena ZPP.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ravnati v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP in se tako na hiter in primeren način (morebiti z vpogledom v zapuščinski spis) prepričati o pravilni višini sporne vrednosti ob upoštevanju dejstva, da je v obravnavanem primeru sporno premoženje, ki bi ga tožnika dedovala, v kolikor ne bi bilo oporoke.

8. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.

Tudi tožencu je treba priznati pravico zahtevati preizkus pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta, če se s tem postavi vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravice do revizije, kot je že navedeno. O ugotovljeni vrednosti spornega predmeta v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP mora sodišče takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.