TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbe se zavržejo v delu, ki se nanašajo na prvi stavek 1. točke izreka odločb Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42331-66451/2019-6 z dne 23. 3. 2020, št. DT 42331-64048/2019-5 z dne 30. 1. 2020, št. DT 42331-56300/2019-4 z dne 16. 12. 2019, št. DT 42331-40448/2020-5 z dne 24. 7. 2020, št. DT-42331-60812/2019-5 z dne 28. 1. 2020, št. DT 42331-45793/2020-5 z dne 13. 8. 2020 in št. DT 42331-18849/2020-5 z dne 11. 5. 2020.

II. V ostalem se tožbe zavrnejo.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pojem "statičen delovni stroj" iz prvega odstavka 93. člena ZTro-1 po presoji Vrhovnega sodišča lahko pomeni le delovne stroje, ki so dovolj trdno povezani s tlemi, da so nepremični in niso le parkirani. Delovni stroji, ki se lahko premikajo, bodisi zato, ker imajo kolesa ali pa so premakljivi s pomočjo drugih strojev, so premični. Torej ne morejo biti opredeljeni kot statični (stacionarni) delovni stroji. Po presoji sodišča je davčni organ glede na značilnosti delovnih strojev pravilno ocenil, da buldožer, nakladač, valjar ali demper niso omejeno mobilni oziroma statični stroji, niti niso delovali v dejavnosti gradbeništva.

Prav statičnost bagrov tisti (in edini oziroma ključni) razlog, iz katerega je organ zahtevkom za vračilo trošarine v tem delu ugodil, in ne njihova uporaba. Statičnost je namreč po zgoraj citirani določbi ZTro-1 poseben oziroma samostojen razlog za priznanje vračila, ki se ga z delovanjem oziroma uporabo stroja v gradbeništvu ne pogojuje.