TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam obt. P.K., Z.K. in M.V. ter pritožbam zagovornikov obt. M.J., G.M., P.K., Z.K., R.H., M.V., S.U. in W.T. se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o pravnih kvalifikacijah in kazenskih sankcijah s p r e m e n i tako,

I.

1. da so obt. M.J., G.M., P.K,, Z.K., R.H., M.V. in S.U.

k r i v i , da so se ukvarjali s prenašanjem blaga velike vrednosti čez carinsko črto in se pri tem izogibali ukrepom carinskega nadzorstva, dejanja pa so storili v skupini s sodelovanjem pri izvršitvi in z drugimi dejanji, ki so odločilno prispevala k njihovi izvršitvi, s tem, da so M.J., Z.K, M.V, S.U., G.M. pri dejanjih pod točko I/1 in točko I/2, P.K. in R. H. pri dejanju pod točko I/1 v sodelovanju z ločeno preganjanimi P.A., H.W. in M. P. ter drugimi še neugotovljenimi osebami, v času od 27.1.1997 do 15.12.1997 v Republiko Slovenijo pretihotapili različne vrste alkoholnih pijač in cigaret v skupni vrednosti 767,971.897,00 SIT, pri čemer so se izognili ukrepom carinskega nadzorstva s tem, da so s ponarejeno carinsko dokumentacijo prikazovali, da blago niso alkoholne pijače in cigarete ter da je blago v tranzitu preko Republike Slovenije, zaradi česar so carinski organi dovolili vstop blaga v Republiko Slovenijo brez posebnega pregleda in nadzora, navedeno blago pa nikoli ni zapustilo ozemlja Republike Slovenije, temveč je bilo razloženo v skrivnih skladiščih v Trzinu pri F.F., v Šenčurju pri F.K. in enkrat v Slovenji vasi pri Ptuju pri Z.K. ter od tam prodano kupcem v Sloveniji, dejanje pa so storili tako, da so iz Italije preko mejnega prehoda Carinska izpostava terminal Sežana uvozili 26 kamionov različnih vrst alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov v skupni vrednosti 750.637.850,00 SIT in sicer dne 27.1.1997 v znesku 38.432.158,00 SIT, dne 17.2.1997 v znesku 70.779.388,00 SIT, dne 10.3.1997 v znesku 39.998.166,00 SIT, dne 24.3.1997 v znesku 41.073.208,00 SIT, dne 14.4.1997 v znesku 42.481.041,00 SIT, dne 28.4.1997 v znesku 38.322.663,00 SIT, dne 12.5.1997 v znesku 42.648.333,00 SIT, dne 28.5.1997 v znesku 37.623.987,00 SIT, dne 3.6.1997 v znesku 27.715.938,00 SIT, dne 23.6.1997 v znesku 21.626.101,00 SIT, dne 7.7.1997 v znesku 27.939.001,00 SIT, dne 25.7.1997 v znesku 26.828.861,00 SIT, dne 29.8.1997 v znesku 30.037.085,00 SIT, dne 16.9.1997 v znesku 22.503.757,00 SIT, dne 23.9.1997 v znesku 25.963.337,00 SIT, dne 1.10.1997 v znesku 24.167.597,00 SIT, dne 6.10.1997 v znesku 26.933.715,00 SIT, dne 21.10.1997 v znesku 29.485.225,00 SIT, dne 31.10.1997 v znesku 24.213.951,00 SIT, dne 24.11.1997 v znesku 28.652.299,00 SIT, dne 27.11.1997 v znesku 3.982.717,00 SIT, dne 5.12.1997 v znesku 28.131.377,00 SIT, dne 10.12.1997 v znesku 28.546.430,00 SIT, dne 15.12.1997 v znesku 18.617.945,00 SIT, dne 20.12.1997 v zneskih 3.739.674,00 SIT in 193.877,00 SIT pri čemer P.K ni sodeloval pri prevozih dne 28.4.1997, dne 12.5.1997, dne 28.5.1997 in dne 3.6.1997, katere so pred tem natovorili v carinskih conah v Trstu pri podjetju A. in v Trevisu pri podjetju R. ter alkoholne pijače in cigarete na Fernetičih izvozno ocarinili, ob vstopu blaga v carinsko cono Republike Slovenije pa so carinskim organom predložili lažne carinske dokumente, iz katerih je izhajalo, da je bil za to blago izpeljan carinski postopek in da je blago pod carinskim nadzorom, čeprav carinski postopek ni bil opravljen; 2. da so iz Avstrije po železnici preko carinskih izpostav Tezno in Železniška postaja Ljubljana med časom od 24.10.1997 do 27.10.1997 uvozili en kontejner alkoholnih pijač in cigaret v vrednosti 17.334.137,00 SIT, katerega dobavitelj je bilo podjetje W. G.m.b.H. iz Gradca, ki je blago pred tem dne 11.9.1997 odpremilo po železnici v tranzitnem postopku na pot Dunaj-Budimpešta-Ljubljana-Dunaj, kamor se je vrnilo dne 6.10.1997, kjer je bilo vskladiščeno v carinskem skladišču in tam dne 22.10.1997 naloženo v kontejner številka WCTU .., s katerim je bilo nato blago, deklarirano kot alkoholne pijače in cigarete, namenjeno na Hrvaško, odposlano dne 24.10.1997 s tovornega kolodvora na Dunaju preko carinske izpostave Tezno v Slovenijo, pri čemer je bil že na Dunaju zamenjan tovorni list tako, da je bilo blago ob vstopu v Republiko Slovenijo deklarirano kot kovina, namenjena na Hrvaško, na carinski izpostavi Železniška postaja Ljubljana pa je bil dovoljen pretovor kontejnerja na kamion in blago odpremljeno na izstopno carinsko izpostavo Jelšane, kjer je W.T. potrdil izstop tega blaga iz Slovenije, čeprav se to dejansko ni zgodilo, dejanje pa so storili po poprejšnjem dogovoru tako, da je pri dejanju opisanim pod točko 1 J. organiziral nakup blaga v Italiji ter skupaj s K. prevoz tega blaga v Slovenijo, pri čemer je K. poskrbel še za izročitev lažne carinske dokumentacije posameznim prevoznikom in za neoviran prehod slovenske meje, H. je skrbel za prirejanje uvozno - izvozne dokumentacije in za izdelovanje ponarejenih faktur, J. in V. pa sta preko mobilnih telefonov koordinirala prevoze od mejnega prehoda do skladišč, pri dejanju opisanim pod točko 2 je J. skupaj z W. organiziral nakup blaga v Avstriji ter prevoz tega blaga v Slovenijo, pri dejanjih, opisanih pod točko 1 in točko 2 pa so V., U. po V. naročilu in ločeno preganjani P. opravljali te prevoze do skrivnih skladišč v Šenčurju pri Kranju, v Trzinu in v Slovenji vasi pri Ptuju, katere sta predhodno najela M. in J., ki sta prevoze nadzorovala preko mobilnih telefonov, preverjala okolico in voznike opozarjala na morebitne policijske kontrole, nadzorovala pa sta tudi raztovarjanje blaga, M. in K. pa sta skrbela za prodajo in distribucijo blaga, pri čemer je M. vodil evidenco prodaje, blago dostavljal kupcem, od njih pobiral gotovino in denar menjal v tuje valute ter ga izročal J., K. pa je blago tudi vskladiščil v svojem skladišču v Slovenji vasi pri Ptuju.

II.

Obt. W.T je drugim naklepoma pomagal pri izvršitvi kaznivega dejanja s tem, da je kot carinik na mejnem prehodu Jelšane pomagal prikriti sledove kaznivega dejanja in lažno potrdil, da je blago opisano pod točko 2 dne 30.10.1997 izstopilo iz Slovenije v Republiko Hrvaško, čeprav se to dejansko ni zgodilo.

S tem so obt. M.J, Z.K, G. M, M. V. in S.U. z dejanjem pod I tč. 1 in tč. 2, obt. P.K. in obt. H. pa pod I tč. 1 storili nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ/95 v zvezi s čl. 25 KZ, obt. W.T. pa pod II. kaznivo dejanje pomoči h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ/95 v zvezi s čl. 27 KZ in se jim po čl. 255/I KZ/95 izrečejo k a z n i :

M.J. 2 (dve) leti in 8 (osem) mesecev zapora in stranska kazen izgona tujca iz države za 5 (pet) let, G.M. 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora, P.K. 2 (dve) leti in 6 (šest) mesecev zapora, Z.K. 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev zapora, R.H. 2 (dve) leti zapora, M.V. 8 (osem) mesecev zapora, S.U. 6 (šest) mesecev zapora in W.T. 1 (eno) leto zapora, v preostalem pa se vse pritožbe zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti.

Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda.

Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/IV in III KZ.

Pritožbeno sodišče je ravnanje skupine obtožencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ, čeprav so v ravnanju obtožencev podani tudi temeljni elementi goljufije, je podan le navidezen stek, po katerem se šteje, da določba 1. odst. 255. čl.

KZ kot posebni predpis izključuje uporabo 217. čl. KZ kot splošnega predpisa. Ravnanje obtoženca v zvezi s prevozom robe s kontejnerjem, pa je pravno opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ, ker je obtoženec vedel, s čim se ukvarjajo soobtoženci in je s takim ravnanjem prikril njihovo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče pri tem ni prekoračilo obtožbe, ker gre v vseh primerih za iste historične dogodke in isto ravnanje obtožencev, ki tako niso bili v ničemer prikrajšani v svoji obrambi, pravni kvalifikaciji pa sta tudi milejši od prvotnih in s tem obtožencem v korist.