TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je del sodnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, in ki je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položanjem nepremičnin. Tudi v tem delu postopka, v katerem so se ugotavljala tehnična dejstva o legi in površini posameznih delov stavbe in posebnih skupnih delov stavbe, pritožnici ni bila kršena pravica do izjave in do kontradiktornosti. Vse listine, na katere se je sodišče oprlo pri svojem odločanju, so ji bile vročene. Njene pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca geodetske stroke, ki je izdelal etažni načrt, in k odločbi GURS o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin na podlagi sodnih postopkov, so bile obravnavane in upoštevane.

Ob podatkih spisa ni bilo ovir za ugotovitev sodišča, da je elaborat izvedenca geodetske stroke primerna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru in za izdajo sklepa na redni številki 145 spisa. Zoper sklep o primernosti strokovne podlage za vpis sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb je dopustna posebna pritožba (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. Pritožnica je bila o pravici do pritožbe izrecno poučena, a je ni izkoristila. Če stranka ne izkoristi pravice do pritožbe zoper sodno odločbo, se na kršitev pravice do izjave ne more sklicevati.

Pri določitvi višine solastniških deležev na posebnih skupnih delih je pravilno uporabilo določilo šestega odstavka 23. člena ZVEtL-1, ki je pravno relevantno v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1. Gre za pravno domnevo, po kateri se šteje, da je idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Zatrjevano oziroma navedeno odstopanje v površini (3,87 m2) od pogodbenega zapisa torej ne omaje pravilnosti sklepa.

Pritožničin očitek nezakonitega posega v njeno lastninsko pravico zaradi „izgube“ določene površine prostorov je neutemeljen. Zatrjevano (so)lastninsko pravico bo kljub pravnomočnosti tega sklepa lahko uveljavljala v pravdi ali v drugih postopkih. Izpodbijana odločba namreč ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice na skupnih in posameznih delih uveljavljajo še v pravdi oziroma v drugih postopkih (35. člen ZVEtL-1).