TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Zmotna je predpostavka, da je odsotnost pravnih sredstev v ZKP (v smislu 25. člena Ustave), ki bi jih pritožnica lahko uporabila v svojem primeru v zvezi z opravljanjem hišne preiskave in preiskave elektronskih naprav, podlaga za subsidiarni upravni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave oziroma 4. člena ZUS-1. Tako razumevanje bi namreč pomenilo, da je upravni spor sredstvo za odpravljanje neustavnosti (kršitve pravice do pravnega sredstva iz omenjenega člena Ustave) vsakega drugega postopkovnega zakona, na podlagi katerega ravna za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi pristojno sodišče.

Ker je odredbi o hišni preiskavi in preiskavi elektronskih naprav izdal preiskovalni sodnik, je bila odločitev o obeh preiskavah in predmetih, ki se iščejo in zasežejo, sprejeta v postopku sodnega varstva. Zato se dilema, ali je bilo z odredbama in s tem povezano izvedbo preiskovalnih dejanj (ter v tem okviru dopustnostjo zasega pritožničinih dokumentov) poseženo v tožničin privilegij ne nanaša več na obstoj sodnega varstva kot pomembnem vprašanju za presojo dopustnosti upravnega spora, ampak odpira vprašanje možnosti uporabe učinkovitih pravnih sredstev, predvidenih v zakonu v skladu s katerim se zagotavlja konkretno sodno varstvo (v tem primeru ZKP). Tako mora pritožnica, čeprav ni osumljenka in se niso preiskovali njeni prostori in naprave, ki meni, da nima pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, s katero je poseženo v njen privilegij do nedotakljivosti arhivov, to pomanjkljivost uveljavljati v postopku, v katerem je bila sporna odločitev sprejeta in izvršena.