TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Določba četrtega odstavka 178. člena ZOR, ki določa, da odgovorjata za škodo, ki jo pretrpijo drugi, imetnika motornih vozil solidarno, ni samostojen zakonski temelj za odškodninsko odgovornost samo, marveč je le podlaga za določeno obliko obveznosti več dolžnikov zunajpogodbene deliktne odgovornosti - imetnikov motornih vozil. To obliko določa ta predpis kot solidarno. Pravni temelj za odškodninsko odgovornost samo pa je v 173. členu ZOR, ki določa, da se za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo šteje, da izvira iz te stvari, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok, in v prvem odstavku 174. člena ZOR, ki določa, da odgovarja za škodo od nevarne stvari njen imetnik. Iz opisanega torej izhaja, da ureja četrti odstavek 178. člena ZOR, drugače kot v svojih prvih treh odstavkih, objektivno odgovornost imetnikov motornih vozil, nasproti drugim, ki pretrpijo škodo, pa je ta odgovornost solidarna. Res sicer določa zakon, da je imetnik stvari prost odgovornosti, če je škoda nastala izključno zaradi dejanja tretjega (drugi odstavek 177. člena ZOR oziroma jo je dolžan povrniti v razmerju s svojo krivdo, če je zanjo deloma kriv kdo tretji (četrti odstavek 177. člena ZOR), vendar v obeh primerih ni mišljen kot tretji imetnik motornega vozila, ki je bilo udeleženo v prometni nesreči.

Sodišče je v pravdnem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil toženec spoznan za krivega - tretji odstavek 12. člena ZPP, ne pa na sklep o izreku vzgojnega ukrepa, ker ne gre za sodbo in ker se s takšnim sklepom ne ugotavlja mladoletnikova krivda - tretji odstavek 483. člena zakona o kazenskem postopku kot del kazenske odgovornosti - prvi odstavek 15. člena kazenskega zakonika Republike Slovenije.