TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

V skladu z abstraktnim dejanskim stanom tretjega v zvezi s prvim odstavkom člena 186 KZ-1 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pridobitev premoženjske koristi ne predstavlja zakonskega znaka očitanega kaznivega dejanja, da pa je po naravi stvari ključni pogoj obstoja obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova preprodaje prepovedane droge, enako ključno pa, glede na pomembno vlogo obtoženca, brata vodje združbe, prejemanje zaslužka za izpolnjene naloge zato, da vztraja kot njen član.

Z opozarjanjem na opis delovanja hudodelske združbe in izvršitvena ravnanja, očitana obtožencu, v aktualni fazi postopka, logičnostjo presoje, da je bistvo obravnavane hudodelske združbe pridobivanje premoženjske koristi iz naslova prometa z mamili, ključni motiv njenih članov pa iz te premoženjske koristi pridobiti določen zaslužek za opravljene naloge, ob čemer se, v nasprotju z zagovornikovim stališčem, utemeljeno sklicuje na določbo člena 77.a KZ-1 kot dopolnitev drugih določb o odvzemu premoženjske koristi, ter poudarkom, da je očitek obtožencu glede njegovega sodelovanja v hudodelski združbi izkazan na stopnji utemeljenega suma, je sodišče prve stopnje zadostilo kriteriju obrazložene sodne odločbe v skladu z zahtevami Ustave Republike Slovenije.

Ključna je ugotovitev, da za ukrep odvzema premoženjske koristi, zato pa tudi ne za ukrep začasnega zavarovanja tega odvzema, ni potrebno razpolagati s podatkom o dejanski višini pridobljene premoženjske koristi na strani obtoženca: sodišče prve stopnje je v primerih, ko bi bilo ugotavljanje premoženjske koristi zvezano z nesorazmernimi težavami ali če bi se zaradi tega postopek preveč zavlekel, pooblaščeno odmeriti znesek po prostem preudarku (člen 501 ZKP).