2945. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu staro jedro Leskovec pri Krškem
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/10 – ZKZ-C, 106/10 – popr., 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – sklep US RS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 - odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško, na 35. seji, dne 11. 9. 2014, sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu staro jedro Leskovec pri Krškem
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt staro jedro Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju: OPPN).
(2)
Ta odlok določa prostorske ureditvene pogoje za prenovo obstoječih ter gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture.
(3)
OPPN je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod št. 10190-00.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK)
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
1.2 Območje in meja OPPN
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske
ureditve s sosednjimi območji
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in
površin
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje
in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
gradnje in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro
3.1 Skupne določbe
3.2 Prometno omrežje
3.3 Elektroenergetsko omrežje
3.4 Vodovodno omrežje
3.5 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
3.6 Plinovodno omrežje
3.7 Elektronske komunikacije
3.8 Odpadki
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje
kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
naravnih virov ter ohranjanja narave
5.1 Varstvo voda in tal
5.2 Varstvo vodnih virov
5.3 Varstvo zraka
5.4 Varstvo pred hrupom
5.5 Varstvo pred elektromagnetnim
sevanjem
5.6 Varovanje pred svetlobnim
onesnaževanjem
5.7 Ohranjanje narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom
6.1 Obramba in zaščita
6.2 Varstvo pred poplavami, erozijska
ogroženost območja in plazljivost
terena
6.3 Seizmološke zahteve
6.4 Požarno varstvo
6.5 Varovanje zračnega prometa
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in
drugi pogoji za izvajanje OPPN
7.1 Etapnost gradnje
7.2 Obveznosti investitorjev in
izvajalcev
8. Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
rešitev
B) GRAFIČNI NAČRTI
B1 Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega
načrta M 1 : 5 000
B2 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem M 1 : 2 500
B3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1 : 5 000
B4 Ureditvena situacija s prerezom območja M 1 : 1 000
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na
gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno
dobro M 1 : 1 000
B6 Načrt parcelacije M 1 : 1 000
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA
PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
D) PRILOGE OPPN
D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
D3 Strokovne podlage
D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
postopek CPVO
D5 Obrazložitev in utemeljitev
D6 Povzetek za javnost
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Čelna fasada je fasada, ki je pravokotna na sleme stavbe;
Polni čop je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/3 dolžine strešine;
Delni čop je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/5 dolžine strešine;
DS – dopolnilna stavba je objekt, v katerem ni možno izvajati dejavnosti ali bivanja. Dopolnilne stavbe so manj zahtevni objekti, ki so grafično prikazani na grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija« ter vsi v skladu z odlokom dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti;
EUP je enota urejanja prostora;
Gank je lesen pokrit hodnik na stavbi;
GJI je gospodarska javna infrastruktura;
Nadomestna stavba je nova stavba, ki je po velikosti in namembnosti enaka obstoječi odstranjeni stavbi na isti lokaciji;
OSS – osnovna stanovanjska stavba – več kot 50 % objekta je namenjeno bivanju;
ONSS – osnovna nestanovanjska stavba – več kot 50 % objekta je namenjeno poslovni dejavnosti;
Pastelna barva so vsi odtenki barv, v kolikor je delež barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %;
Klasična frčada je nadzidek z oknom, pokrit s simetrično dvokapno streho enakega naklona kot glavna streha;
Pultno okno je pokončno okno v strehi, med dvema špirovcema, z dvigom strehe za višino okna, tako da je okno pokrito enokapno, samo iz vrha okna. Enokapna streha nad oknom lahko sega do največ tri vrste strešine od roba slemena in spodnjega roba strehe. Kritina nad oknom mora biti enotna ostali kritini. Naklon strehe nad oknom ne sme biti manjši od 20°;
Beseda »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja in s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine;
Travna parkirišča so parkirišča z vgrajenimi povoznimi travnimi rešetkami, ki ustvarjajo videz naravne zelenice.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora ter drugi predpisi.
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1)
S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve na območju starega mestnega jedra Leskovec pri Krškem.
(2)
Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
(3)
OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
1.2. Območje in meja OPPN
(1)
OPPN obsega območje v velikosti ca. 13,6 ha, ki je razdeljeno na devet enot urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), ki so:
-
EUP1 Območje javnega dobra (prometnice in druge površine skupnega pomena),
-
EUP2 Območje vodnih zemljišč (javno dobro),
-
EUP3 Glavni trg ob cerkvi Žalostne Matere božje,
-
EUP4 Območje med Grebenčevo ulico in obvozno cesto,
-
EUP5 Območje zahodno od igrišč,
-
EUP6 Območje ob Ulici 11. novembra,
-
EUP7 Območje zahodno od Črnil,
-
EUP8 Območje severno od Ulice Anke Salmičeve,
-
EUP9 Območje južno od Ulice Anke Salmičeve.
(2)
Meja območja OPPN vključuje naslednje parcelne številke v delu ali celoti, vse v katastrski občini Leskovec: *33, *34, *35/3, *38, *39, *40, *41/1, *41/2, *42, *44, *45/1, *45/2, *46/1, *46/2, *46/5, *50/1, *50/2, *51, *55, *60/3, *61/2, *61/3, *68/1, *68/2, *69, *70, *74/1, *74/2, *76, *77, *78/1, *78/2, *79, *81, *82, *83, *84, *106, *109, *146, del *173, *256, *263, *273, *274, *383, *384, *401, del 255/12, del 255/13, del 255/19, 256/1, 591/3, del 599, del 595, 591/1, 591/2, 591/5, 591/4, del 615/1, 615/7, 615/8, del 615/9, 615/11, 622, 623, 624/1, 624/2, 625/1, 625/2, 626/2, 626/3, 626/4, 626/5, 626/6, 626/7, 626/8, 626/9, 626/10, 627/1, 627/2, 627/3, 627/4, 628, del 630/2, 630/3, 630/4, 630/5, 631/2, 631/3, 631/4, 631/5, 631/7, 631/8, 631/9, 631/10, 631/11, 631/13, 631/14, 631/15, 631/16, 631/19, 631/20, 631/21, 631/22, 631/23, 631/24, 631/25, 631/26, 631/27, 631/28, 631/29, 631/30, 631/31, 631/32, del 644, 647/1, 647/2, 647/3, 648/1, 648/2, 650/1, 650/2, 650/3, 659, del 660, 661, 662/1, 662/2, 664/1, 664/2, 667/1, 667/2, 667/3, del 669, 670/1, 670/2, 672, 673/2, 673/1, 673/3, 673/4, 674, 677/2, 677/3, 679/1, 679/2, 680/1, 680/2, 681/1, 681/2, 682/1, 682/2, 682/3, 683/1, 683/2, 683/3, 683/4, 686/1, 686/2, 686/3, 686/4, 686/5, 688/1, 688/2, 688/3, 689, 690/2, 691/1, 691/2, 693, 695/2, 695/3, 695/4, 695/5, 695/6, 695/7, 695/8, 695/9, 695/10, 695/11, 698/2, 699, 700, 701, 703/1, 703/2, 703/3, 705, del 707, del 711, del 712, del 713, del 716/2, del 717/1, 717/2, 717/3, 720, 723/1, 723/2, 724, 725, del 730/1, del 736/1, del 736/2, del 737/2, del 741, del 782/2, del 782/4, del 782/6, 893/1, 893/2, 893/3, 933/2, del 934, del 939/1, del 972/21, del 972/45, del 972/49, del 972/74, del 972/165, del 972/202, 1243/1, 1243/13, 1244/12, 1244/13, 1244/14, del 1244/15, del 1244/19, 1244/21, 1244/23, 2376, 2377, 2378, 2379, 2380, 2381, 2382, 2383, 2384, 2385, 2392, 2393, 2394, 2395, 2396, 2397, 2398, 2399, 2401.
(3)
V severnem delu meja območja poteka po robu načrtovane obvozne ceste skupaj z navezavo na cesto za pašnik (LK 192761 Grajska pot) ter načrtovanim krožiščem z navezavo na lokalno cesto LC 191151 in LK 192053 Cesta krških žrtev. Na vzhodni strani se znotraj območja nahaja tudi cestni priključek na šolski kompleks, vendar je sam šolski kompleks izvzet iz območja. Naprej v smeri juga meja območja poteka vzhodno od stanovanjskega niza ob Ulici Pot na Črnile. V južnem delu se znotraj območja nahaja del ceste LK 192821 (Pot na Črnile) ter LK 192851 (Ulce) in LZ 193571 (Wolfova ulica). V zahodnem delu meja poteka po južnem robu Ulice Anke Salmičeve ter zajema območje cerkve Sv. Ane. Meja se nadaljuje po severnem robu stanovanjske pozidave ob Ulici Anke Salmičeve, zahodno od vodnjaka in zahodno od stanovanjskega niza ob Grebenčevi ulici in naprej po zahodnem robu ceste LK 192882 (Vejer), kjer se meja zaključi v zahodnem delu načrtovane obvozne ceste.
(4)
Meja območja OPPN je prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1)
Obravnavano območje je že povezano s sosednjimi poselitvenimi območji (Grič, Gmajna, Veniše), predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju.
(2)
Neposredno so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
-
ureditev križišča z načrtovano obvozno cesto s cesto LK 192761 – Grajska pot;
-
ureditev krožišča cest LC 191151 – Leskovška cesta, LC 191151 – Pionirska cesta, LK 192053 – Cesta krški žrtev ter obvozna cesta;
-
razširitev ceste LK 192821 – Pot na Črnile.
(3)
Obravnavani prostorski akt na jugovzhodnem delu meji na območje, ki se ureja na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu stanovanjsko območje Črnile - Leskovec (Uradni list RS, št. 117/00 in 105/10), severni del pa v delu sega na območje Odloka o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II (Uradni list SRS, št. 9/87, Uradni list RS, št. 60/95, 69/95, 84/98, 62/05, 19/08, 8/09, 74/10 in 20/12) in na območje Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 77/08, 74/10 in 55/13 – obv. raz.).
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1)
Prostorsko izvedbeni akt za naselje Leskovec pri Krškem je bil izdelan leta 1998 in kasneje, zaradi potreb posameznih lastnikov zemljišč, večkrat spremenjen in dopolnjen. V naselju so ugotovljena odstopanja realiziranih gradenj in ureditev od načrtovanih v izvedbenem aktu, izvedene so spremembe namembnosti nekaterih objektov, izdane odločbe ustavnega sodišča, izražene so spremenjene oziroma nove potrebe lastnikov zemljišč, nerealizirana je širitev glavnega trga ter posledično pomanjkljiva prometna ureditev tega območja. Izdelana je tudi Idejna zasnova za umestitev obvoznice Leskovec pri Krškem (izdelal GPI d.o.o. Novo mesto, december 2010), ki poteka tik ob severnem delu območja in za katero je v planskih aktih predvidena izdelava novega izvedbenega načrta.
(2)
Večji posegi, ki se načrtujejo, so predvsem:
-
del obvozne ceste Leskovec s krožiščem / križiščem na Leskovški cesti;
-
hortikulturna ureditev Leskovškega potoka;
-
dve premostitvi čez Leskovški potok;
-
parkirne površine (pri cerkvi, med župniščem in vrtcem, pri objektu VDC, pri novih stavbah);
-
ureditev parka z ribnikom, pešpotmi in urbano opremo, pod glavno cerkvijo;
-
prenova kmetije Trg borcev 1;
-
dve poslovno-stanovanjski stavbi vzhodno od Ulice 11. novembra;
-
večnamenska stavba za opravljanje verske službe, izobraževanja ter druženja krajanov;
-
stanovanjske stavbe na območju Grajske poti, Grebenčeve ulice, Poti na Črnile, severno od Ulice Anke Salmič ter severovzhodno od Wolfove ulice;
-
avtobusna postajališča;
-
cestne povezave Ulice Staneta Žagarja in Grebenčeve ceste;
-
ohranjanje kmetijskih površin pod cerkvijo sv. Ane;
-
rekonstrukcija obstoječih cest;
-
nove ceste (dostopne, dovozne, lokalne ceste).
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in dopustnih posegov v prostoru
8. člen
(vrste dejavnosti)
(1)
Na območju OPPN-ja je dopustno prepletanje storitvenih, oskrbnih, upravnih, zdravstvenih, trgovskih, vzgojnih, kulturnih, verskih, poslovnih dejavnosti ter bivanje skladno z vrstami objektov glede na namen. Dejavnosti se izvaja v pritličjih osnovnih stavb, nadstropja in mansarde pa se namenijo bivanju. V osnovnih stavbah tik ob Trgu borcev in vzdolž Ulice 11. novembra se dejavnost lahko opravlja v celotnem objektu pod pogojem zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter funkcionalno ovirane osebe.
(2)
Gostinske in trgovske dejavnosti se dovolijo samo v osnovnih stavbah ob Ul. 11. novembra in na Trgu borcev. Poslovne in upravne dejavnosti se dovolijo samo v osnovnih stavbah ob Ul. 11. novembra, na Trgu borcev in obstoječem objektu vrtca in Vzgojno - varstvenega centra (v nadaljevanju VDC) na Ul. Staneta Žagarja. Dejavnosti splošnega družbenega pomena se dovolijo samo v osnovnih stavbah ob Ul. 11. novembra in na Trgu borcev, v načrtovani stavbi za opravljanje verske službe, izobraževanja ter druženja krajanov ob Grebenčevi ulici ter obstoječem objektu vrtca in VDC-ja na Ulici Staneta Žagarja.
(3)
Če se zadostno število parkirnih mest za posamezno dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi ne more zagotoviti na parceli namenjeni gradnji, se lahko za izvajanje dejavnost koristijo javna parkirna mesta, pod pogojem oziroma s soglasjem Občine Krško.
9. člen
(vrste objektov glede na namen)
(1)
Na območju OPPN se v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo objektov (CC-SI), dopusti gradnja naslednjih objektov:
1 STAVBE
11 Stanovanjske stavbe
111 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe
113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene
skupine
12 Nestanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe
12111 Hotelske in podobne stavbe za
kratkotrajno nastanitev
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
12120 Druge gostinske stavbe za
kratkotrajno nastanitev (samo mladinska
prenočišča ter druge gostinske stavbe za
nastanitev, ki niso razvrščene drugje)
122 Poslovne in upravne stavbe
123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, od tega:
12301 Trgovske stavbe (samo samostojne
prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne
očal, prodajne galerije)
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
komunikacij (od tega samo 1242 Garažne
stavbe)
125 Industrijske stavbe in skladišča (od tega
samo pekarna)
126 Stavbe splošnega družbenega pomena
127 Druge nestanovanjske stavbe
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (vse
razen 12712 Stavbe za rejo živali)
1272 Obredne stavbe
1273 Kulturna dediščina, ki se ne
uporablja v druge namene
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(od tega samo nadstrešnice za potnike na
avtobusnih in drugih postajališčih, javne
sanitarije ter pomožne stavbe: drvarnica,
lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in
podobno.)
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21 Objekti prometne infrastrukture, od tega:
211 Ceste
214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas
2411 Športna igrišča
2412 Drugi gradbeno inženirski objekti
za šport, rekreacijo in prosti čas (od
tega samo 24122 Drugi gradbeni
inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas)
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od
tega:
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti,
ki niso uvrščeni drugje (samo ograje,
oporni zid in škarpe)
(2)
V območju načrtovanih parcel namenjenih gradnji se, poleg objektov prikazanih v grafičnih prilogah, skladno z določili veljavnega predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ob upoštevanju določil tega odloka, dopusti tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer:
-
majhna stavba: samo garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt;
-
majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov;
-
pomožni objekt v javni rabi;
-
mala komunalna čistilna naprava;
-
priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
-
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;
-
športno igrišče na prostem;
-
vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;
-
objekti za rejo živali: samo čebelnjaki;
-
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: samo grajen rastlinjak, koruznjak, klet, pokrita skladišča za lesna goriva;
-
pomožni komunalni objekt.
(3)
Na območjih naselbinske dediščine ni dopustna postavitev steklenjaka in bazena.
(1)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
-
gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
-
rekonstrukcije objektov,
-
odstranitve objektov ali njihovih delov (rušitve),
-
spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v sklopu opredeljenih dejavnosti,
(2)
Na objektih, ki so s tem odlokom predvideni za rušitev (prikazani na grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija«), se lahko do njihove odstranitve izvaja vzdrževanje objektov ali rekonstrukcija brez povečanja volumna stavbe.
(3)
Za vzdrževalna dela na registriranih enotah kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe varstva kulturne dediščine. Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic na kulturnih spomenikih niso dovoljena. Na območju enot registrirane kulturne dediščine je njihova namestitev možna po predhodni preveritvi in pridobitvi soglasja.
11. člen
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
(1)
V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
(2)
Zagotovi se predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
2.3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
12. člen
(regulacijski in funkcijski elementi)
(1)
Na območju OPPN se upošteva naslednje regulacijske in funkcijske elemente:
-
parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji osnovnih stavb in dopolnilnih stavb in ima vedno zagotovljen dostop do javne prometnice (direktni dostop ali pot urejeno s služnostno pogodbo).
-
površina za razvoj objekta: s črto oziroma gradbeno mejo omejena površina za gradnjo stavbe, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, razen njihovi deli, in sicer izzidki, strešni napušči, zunanje stopnice, balkoni, ganki ter nadstreški nad glavnimi vhodi, vendar ne za več kot 1 m.
(2)
Prikaz regulacijskih elementov je razviden iz grafičnega načrta »B4 Ureditvena situacija«.
13. člen
(lega objektov na zemljišču in faktor zazidanosti – splošni pogoji)
(1)
Pri gradnji stavb, dozidav in nadzidav se upošteva površino za razvoj objektov.
(2)
Nezahtevne in enostavne objekte se postavlja kot dopolnilne stavbe, lahko tudi tik ob osnovnih stavbah, vendar znotraj parcele namenjene gradnji, na kateri stoji osnovni objekt, pri čemer je dovoljena postavitev le enega nezahtevnega in enega enostavnega objekta iste vrste, razen nadstreškov, ograj, škarp in podpornih zidov.
(3)
Majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, objekti za rejo živali in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so definirani kot nezahtevni ali enostavni objekti, se od sosednje parcele odmaknejo za 1,5 m (velja tudi za v celoti ali delno vkopane objekte). Manjši odmiki se dovolijo le s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Za vse ostale, s tem odlokom dovoljene, nezahtevne in enostavne objekte, odmik s tem odlokom ni posebej predpisan in se lahko gradijo na meji, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. V nasprotnem primeru pa se jih gradi z odmikom, ki omogoča nemoteno vzdrževanje takšnega objekta. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo posegati v območje preglednosti ceste.
(4)
Čebelnjake se postavlja za osnovnimi stavbami na vizualno neizpostavljenih delih parcel. Čebelnjake se ne postavlja med osnovno stavbo in glavno cesto.
(5)
Nezahtevne in enostavne objekte se na območju enot registrirane kulturne dediščine ne gradi med osnovno stavbo in glavno cesto. Za lokacijo objekta se preveri nemotečo vključitev v prostor oziroma poenotenje z oblikovanjem osnovnega objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
(6)
Dopusti se faktor zazidanosti parcel za gradnjo stavb do 0,6.
2.3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
14. člen
(velikost in oblikovanje zahtevnih in manj zahtevnih objektov – splošni pogoji)
(1)
Za celotno območje veljajo glede oblikovanja stavb in ureditev skupni pogoji:
-
tlorisna zasnova stavb: podolgovate pravokotne oblike z upoštevanjem dimenzij iz grafičnega dela in določene površine za razvoj objekta. Balkoni in ganki na čelnih fasadah se ne dopustijo;
-
smer slemena: vzporedno z ulico, oziroma skladno z grafičnim načrtom »B4 Ureditvena situacija«;
-
oblikovanje objektov: dopusti se izvedba izzidka kot fasadnega poudarka vhoda podolgovate pravokotne oblike, s tem, da se izvede skozi vse etaže objekta in se v mansardnem delu zaključi s frčado. Kolenčni zid višine do 0,8 m skriti pod kap strehe;
-
kota pritličja: pri nadomestnih stavbah se upošteva kota pritličja obstoječe stavbe, ki se poruši, oziroma se kota pritličja določi v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine. Kote pritličij ali kleti stavb, ki niso nadomestne stavbe, so razvidne iz grafične priloge št. C/4;
-
višinski gabariti stavb: etažnost objektov je razvidna iz grafične priloge »B4 Ureditvena situacija«. Pri določitvi maksimalne višine ene etaže se upošteva razdalja 3,3 m od kote finalnega tlaka spodnje etaže do kote finalnega tlaka naslednje etaže. Na ravnih terenih se klet popolnoma vkoplje v teren, na strmih terenih (naklon več kot 20 stopinj) pa se klet vsaj z ene strani popolnoma vkoplje v teren. Gradnja kleti ni obvezujoča;
-
višinski gabariti nadomestnih stavb: ohranja se vertikalne gabarite obstoječih objektov z možnostjo izvedbe podkletitve objekta, pri čemer mora ostati kota pritličja enaka, oziroma v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine;
-
strehe: simetrična dvokapnica, naklona 38–45°, na delu strehe (do 30 % celotne površine strehe) se lahko izvede ravna streha ali položna enokapnica z naklonom do 10°. Na območju naselbinske dediščine ravne ali enokapne strehe niso dopustne. V primeru dozidav se streha izvede enakega naklona kot osnovna streha. Dopušča se izvedba polnih čopov. Osvetlitev podstrehe se dovoli le s klasično oblikovanimi frčadami (ostale oblike frčad so prepovedane), s pultnimi okni in strešnimi okni. Frčade se locirajo simetrično na fasado objekta;
-
kritina: opečna rdeča barva (ne oranžni odtenki), vrsta in barva kritine dvokapnice se na celotni strehi poenoti. Prav tako se poenoti kritine dvokapnic dopolnilnih stavb s streho osnovne stavbe;
-
oblikovanje fasad: klasični omet s kombinacijo avtohtonih gradiv (les, kamen) z barvo fasade v beli barvi ali pastelni barvi v zemeljskih odtenkih (rumena, zelena, rjava). Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluoroscentna ali intenzivna. Oblikovanje fasade se prilagodi značilnostim tipične lokalne arhitekture. Okenske in vratne odprtine se izvedejo kot pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, tende za senčenje oken so prepovedane;
-
škarpe in oporni zidovi: do višine 2 m. Izvedejo se kot kamniti oziroma obloženi s kamnom (pravilna pravokotna tekstura v horizontalni smeri). V primeru večje višinske razlike se izvede večje število enako oblikovanih škarp ali zidov v terasasti izvedbi.
(2)
Poleg splošnih pogojev glede velikosti in oblikovanja objektov, ki veljajo za vse EUP, se upošteva tudi podrobnejše pogoje za posamezno EUP. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo splošne izvedbene pogoje po posameznih EUP. V primeru neskladja veljajo podrobnejši pogoji.
15. člen
(velikost in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov – splošni pogoji)
Za celotno območje veljajo glede oblikovanja stavb in ureditev skupni pogoji in sicer:
-
Dopolnilne stavbe kot majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, objekti za rejo živali in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so pritlični, enoetažni in niso namenjeni bivanju ljudi. Višinsko, gabaritno in oblikovno se podredijo osnovnemu objektu. Izvedejo se iz lesene ali zidane konstrukcije. Streha teh objektov se izvede kot simetrična dvokapnica ali ravna z naklonom do 10°. Če teren narekuje, da je tak objekt delno vkopan v teren, se lahko streha izvede kot »zelena streha«. Gradnja nadstreška na javnem parkirišču se ne dopusti. Zasebna parkirišča se lahko nadkrijejo.
-
Podporni zidovi se izvedejo kot kamniti oziroma obloženi s kamnom (pravilna pravokotna tekstura v horizontalni smeri).
-
Razmejitev parcel se prioritetno izvede z uporabo žive meje, pri čemer je uporaba vseh vrst cipres neustrezna. Ograja kot omejitev parcele se izvede višine do 1,5 m. Dopusti se ograja v kamniti izvedbi (pravilna pravokotna tekstura v horizontalni smeri), leseni izvedbi, kombinaciji kamnite in kovinske izvedbe ali žičnata ograja kot del žive meje. Postavitev zaščitnih ograj nezasebnih površin se dopusti do višine 2,20 m v žičnati izvedbi, za ograditev vrtca se dopusti tudi višja. Ob igrišču se dopusti postavitev zaščitne mreže do višine 5 m. Protihrupne ograje so lahko višine do 3 m.
-
Pri ureditvah pločnika, kolesarske steze ter postajališča se upošteva obstoječe nivoje vozišča. Utapljanje vhodov v stavbe se ne dopusti.
-
Pred postavitvijo spominskih obeležij se izdela prostorsko presojo postavitve in preveritev vplivov na obstoječo kulturno dediščino.
-
Za napise na fasadah komercialnih pritličij se pridobi soglasje nosilca urejanja prostora, ki je pristojen za varstvo kulturne dediščine.
-
Urbano opremo se načrtuje celostno, v skladu s katalogom urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško, ki ga je izdelal Arhitekt 314, Mitja Janc s.p., v oktobru 2013.
-
Izvedba priključnih infrastrukturnih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah se ne dopusti. Omogoči se izvedba v hodniku stavbe ali kot talna izvedba. Upošteva se barvo fasade stavbe.
-
Izvedba samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric v enotah registrirane kulturne dediščine, ki so prikazana na ureditveni situaciji C 4, se ne dopusti.
-
Postavitev satelitskih anten in enot klimatskih naprav se dovoli le na fasadah, ki niso vidne s strani ulice.
16. člen
(ureditev okolice objektov, zelene bariere, urbana oprema – splošni pogoji)
(1)
Okolice vseh stavb se hortikulturno uredi. Dvorišča in parkirna mesta se tlakujejo, asfaltirajo ali izvedejo kot utrjena travnata ali peščena površina. Ostale površine se zatravijo ali zasejejo z rastlinami. Dostopi se uredijo iz javne prometnice ali površine, ki je v grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija« opredeljena kot površina za dostop do parcel.
(2)
Med stanovanjsko hišo Grebenčeva ulica 5 in načrtovano cesto se izvede večnivojska zelena zasaditev (avtohtona drevesa in grmovnice). Pri nadaljnjem načrtovanju ceste se ugotovi upravičenost postavitve protihrupne ograje skladno z veljavnimi predpisi s sektorskega področja oziroma področja varstva okolja. Oblikovanje ograje se izvede skladno z zahtevami nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine.
(3)
Urbana oprema naselja se izbira na podlagi kataloga urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško.
17. člen
(EUP 1 Območje javnega dobra)
(1)
Opis območja: območje zajema del obvozne ceste ter vse ostale javne prometnice, javna parkirišča, javne pešpoti.
(2)
Obvozna cesta: v severnem delu območja se načrtuje del obvozne ceste. Križanje Ceste krških žrtev, Leskovške ceste in Pionirske ceste se izvede kot krožišče / križišče. Trasa obvozne ceste se načrtuje v smeri zahoda proti Grajski poti, kjer je načrtovano štirikrako križišče, ki omogoča navezavo Grajske poti na obvozno cesto. Obstoječa vegetacija ob bodoči cesti se ohranja v največji možni meri.
(3)
Načrtujejo se naslednji posegi cestne infrastrukture:
-
dvostranski pločnik ob Ulici Anke Salmičeve (LC 191151);
-
enostranski pločnik na Grebenčevi cesti (LK 193291);
-
prometna povezava med Ulico Staneta Žagarja (LK 192871) in Grebenčevo cesto (LZ 193291);
-
preureditev današnje dvosmerne ceste v enosmerno cesto od Trga borcev do Ulice Staneta Žagarja, ki poteka med obstoječima objektoma Trg borcev 4 in Trg borcev 5;
-
podaljšanje Ulice Staneta Žagarja (LK 192871);
-
ukinitev cestne povezave med Grebenčevo cesto (LK 193291) in Grajsko potjo (LK 192761);
-
dostopna cesta iz Grajske poti (LK 192761) v smeri parka;
-
priključitev Grajske poti (LK 192761) na obvozno cesto;
-
podaljšanje Grebenčeve ceste (LK 192772);
-
rekonstrukcije ceste Pot na Črnile (LK 192821) z enostranskim pločnikom;
-
rekonstrukcija in podaljšanje ceste Pot na Črnile (LK 192822);