Portal TFL
TFL Vsebine / Pravna mnenja
VS023607 - udeležba - pomoč
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS023607
IZVOR, AVTOR
načelno pravno mnenje, občna seja VSS 29.5.1985
OBJAVA
Poročilo VSS 1/85 str.11, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
udeležba - pomoč
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
BESEDILO
ORIGINAL:
Pomagač je kazniv le, če je storilec (glavni storilec) storil ali
poskusil storiti kaznivo dejanje. Zato pa še ni treba, da bi bil
glavni storilec tudi spoznan za krivega kaznivega dejanja oz., da bi
bil obtožen ali da bi tekel kazenski postopek tudi zoper njega.
Glavni storilec namreč lahko ostane neznan, umre, itd.
Včasih se zgodi, da pomagača h kaznivemu dejanju nedovoljene trgovine
po 147. členu KZ SRS odkrijejo, storilec (glavni storilec) kaznivega
dejanja, kateremu je pomagač pomagal, pa ostane neodkrit. V tej zvezi
se vsiljuje vprašanje, ali je pomoč h kaznivemu dejanju (sploh)
podana kljub temu, da zoper glavnega storilca ni bil uveden kazenski
postopek niti skupaj s pomagačem niti posebej.
Na zastavljeno vprašanje daje odgovor načelo akcesornosti ali
odvisnosti udeležbe, po katerem je kaznivost pomagača odvisna od
tega, ali je glavni storilec tudi (poskusil storiti) kaznivo dejanje.
Pri ugotavljanju, ali je glavni storilec storil oz. poskusil storiti
kaznivo dejanje, pa sodišče ni vezano na dokazna pravila, po katerih
bi se izvršitev dejanja (glavnega) storilca lahko dokazovala le s
pravnomočno obsodbo. Glavni storilec namreč lahko pobegne, ostane
neodkrit, umre, trajno duševno zboli itd., vse to pa ovira oz.
preprečuje uvedbo kazenskega postopka zoper njega. Zato je treba za
obsodbo pomagača le dokazati v skladu s 16. členom ZKP, da je
(glavni) storilec oz. poskusil storiti kaznivo dejanje. Seveda pa bi
v takem primeru veljala odločitev sodišča o dejanju (glavnega)
storilca le za konkretno kazensko zadevo zoper pomagača ter ne bi
prejudicirala izida morebitnega kasnejšega kazenskega postopka zoper
glavnega storilca.
Pomagač je kazniv le, če je storilec (glavni storilec) storil ali
poskusil storiti kaznivo dejanje. Zato pa še ni treba, da bi bil
glavni storilec tudi spoznan za krivega kaznivega dejanja oz., da bi
bil obtožen ali da bi tekel kazenski postopek tudi zoper njega.
Glavni storilec namreč lahko ostane neznan, umre, itd.
Včasih se zgodi, da pomagača h kaznivemu dejanju nedovoljene trgovine
po 147. členu KZ SRS odkrijejo, storilec (glavni storilec) kaznivega
dejanja, kateremu je pomagač pomagal, pa ostane neodkrit. V tej zvezi
se vsiljuje vprašanje, ali je pomoč h kaznivemu dejanju (sploh)
podana kljub temu, da zoper glavnega storilca ni bil uveden kazenski
postopek niti skupaj s pomagačem niti posebej.
Na zastavljeno vprašanje daje odgovor načelo akcesornosti ali
odvisnosti udeležbe, po katerem je kaznivost pomagača odvisna od
tega, ali je glavni storilec tudi (poskusil storiti) kaznivo dejanje.
Pri ugotavljanju, ali je glavni storilec storil oz. poskusil storiti
kaznivo dejanje, pa sodišče ni vezano na dokazna pravila, po katerih
bi se izvršitev dejanja (glavnega) storilca lahko dokazovala le s
pravnomočno obsodbo. Glavni storilec namreč lahko pobegne, ostane
neodkrit, umre, trajno duševno zboli itd., vse to pa ovira oz.
preprečuje uvedbo kazenskega postopka zoper njega. Zato je treba za
obsodbo pomagača le dokazati v skladu s 16. členom ZKP, da je
(glavni) storilec oz. poskusil storiti kaznivo dejanje. Seveda pa bi
v takem primeru veljala odločitev sodišča o dejanju (glavnega)
storilca le za konkretno kazensko zadevo zoper pomagača ter ne bi
prejudicirala izida morebitnega kasnejšega kazenskega postopka zoper
glavnega storilca.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.