TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Tudi izjemno huda skaženost kot vzrok za vrsto trajnih nepopravljivih
prikrajšanj na telesnem in duševnem področju kakšne osebe je posebno
težka invalidnost iz 3. odstavka 201. člena ZOR. Duševne bolečine
svojcev zaradi take izjemno hude skaženosti bližnje osebe so zato po
tej zakonski določbi pravno priznana škoda.

Sodišče prve stopnje je tako po temelju kot po višini ugodilo vsem
tožbenim zahtevkom mld. tožnika. Kot odškodnino za negmotno škodo, ki
jo je pretrpel zaradi eksplozije plinske jeklenke dne 24.8.1984 v
planinski koči, mu je prisodilo znesek 34.000.000 din in to
za telesne bolečine 5.000.000 din, za skaženost 13.500.000
din, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske
aktivnosti 12.500.000 din in za strah 3.000.000 din. Delno (po
višini) pa je ugodilo tudi zahtevkoma staršev. Za njune duševne
bolečine zaradi otrokove ugotovljene posebne težke invalidnosti jima
je prisodilo odškodnino vsakemu po 1.000.000 din. Za nadaljnjih
500.000 din pa je njuna zahtevka zavrnilo. Tako je odločilo, ker je
ugotovilo, da je tožena stranka objektivno odgovorna za škodo kot
imetnik nevarne stvari, to je plinske jeklenke.
Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo samo v
odločitvi o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja
življenjske aktivnosti. Le v tem delu je sodbo sodišča prve stopnje
razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje. Sicer pa je pritožbo
zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvega sodišča.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka
zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne
uporabe materialnega prava. V njej je med drugim zatrjevala
protislovnost odločitve pritožbenega sodišča, ki da je v tem, da je
bila razveljavljena odločitev o odškodnini za duševne bolečine zaradi
zmanjšanja življenjske aktivnosti mld. tožnika, po drugi strani pa je
bila otrokovim staršem pravnomočno prisojena odškodnina po 3.
odstavku 201. člena ZOR.
Revizijsko sodišče je revizijo tožene stranke zavrnilo kot
neutemeljeno. V razlogih svoje sodbe je med drugim navedlo:
Podlaga za odmero odškodnine na podlagi 3. odstavka 201. člena ZOR je
posebno težka invalidnost oškodovanca, ki nejgovim najožjim
sorodnikom zaradi njihove čustvene navezanosti povzroča duševno
trpljenje. Tudi izjemno huda skaženost kot izvor vrste trajnih in
nepopravljivih prikrajšanj na telesnem in duševnem področju kakšne
osebe pomeni posebno težko invalidnost na podlagi navedene zakonske
določbe. Zato so duševne bolečine svojcev zaradi take izjemno hude
skaženosti bližnje osebe pravno priznana škoda. Izjemno huda
skaženost, ki pomeni posebno težko invalidnost, pa je bila
ugotovljena tudi pri mld. tožniku. V sodbi sodišča prve stopnje so
jasno in natančno opisane vidne in izjemno obsežne posledice
opeklinskih poškodb na najbolj izpostavljenih delih telesa.
Ugotovljena so bila tudi otrokova prikrajšanja na duševnem področju,
ki zanj izhajajo iz te hude deformacije njegove zunanjosti že sedaj
in ki v življenju še bodo (npr. povzročanje nelagodnih občutkov s
svojim zunanjim izgledom drugim ter zato odklonilen odnos okolja do
mld. tožnika, težave v navezovanju stikov, sadaj z vrstniki, pa tudi
pozneje v življenju, okrnjene možnosti za svobodno izbiro poklica in
dela ter za vsestranski razvoj osebnosti nasploh) in z vsem tem
ugotovljena trajna duševna invalidnost mld. tožnika. Enako pa so bile
v izpodbijani sodbi ugotovljene tudii duševne bolečine, ki jih ob tem
prestajata otrokova starša. Nobene utemeljene podlage zato nimajo
revizijske trditve tožene stranke, da bi morala biti za pravilno
uporabo 3. odstavka 201. člena ZOR v tem primeru ugotovljena še vsa
druga nepremoženjska prikrajšanja mld. tožnika, s katerimi je
opredeljen obseg njegove škode. Tak očitek bi bil lahko utemeljen le
ob reviziji oškodovancev, ki pa ni bila vložena. Glede na ugotovljeno
stanje pa je tudi odmerjena odškodnina po 1.000.000 din vsakemu
roditelju ustrezna in pomeni pravično denarno zadoščenje za to škodo
(200. in 203. člen ZOR).