TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Ugovor zoper sklep sodišča, s katerim je dovoljena izvršba, ni
listina po 7. odstavku 113. člena KZ SFRJ. Zato ravnanje osebe, ki
tak ugovor napiše, ga podpiše in ga pošlje sodišču brez vednosti
dolžnika, ni kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 186.
člena KZ SRS.

V postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da je bil zoper sklep
sodišča, da se dovoli izvršba (vknjižba lastninske pravice na
parceli), v imenu dolžnika vložen ugovor, ki ga je brez pooblastila
dolžnika napisal obdolženec in ga tudi podpisal v imenu druge osebe.
V ugovoru je zatrjeval, da odločba, na podlagi katere je bila
dovoljena izvršba, ni izvršljiva.
Sodišče druge stopnje je predlagalo, da se sprejme načelno pravno
mnenje, da je lahko listina v smislu 7. odstavka 113. člena KZ SFRJ
tudi ugovor zoper izvršilni sklep sodišča in da lahko stori kaznivo
dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 186. člena KZ SRS oseba, ki
vloži ugovor v imenu druge osebe, brez njenega pooblastila.
Za pravilno presojo, ali je obdolženec napravil krivo listino in s
tem storil kaznivo dejanje po 1. odstavku 186. člena KZ SRS, je treba
izhajati iz vsebine določb 7. odstavka 113. člena KZ SFRJ in 50. in
53. člena Zakona o izvršilnem postopku.
Po določbi 7. odstavka 113. člena KZ SFRJ je listina vsak predmet, ki
je namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna
razmerja. Iz tega sledi, da mora sodišče poleg tega, da je v listini
označen njen izdajatelj in če je izdana v primerni obliki, ugotoviti
ali izjava v njej vsebuje pravno relevantna dejstva, to je dejstva,
ki sama zase ali v zvezi z drugimi dejstvi, povzročijo nastanek,
spremembo ali prenehanje takšne pravice, oziroma pravnega razmerja.
Ob reševanju zastavljenih vprašanj pri ugotavljanju kazenske
odgovornosti obdolženca za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1.
odstavku 186. člena KZ SRS, je treba upoštevati tudi določbe Zakona o
izvršilnem postopku. Sodišče, ko prejme ugovor zoper sklep, s katerim
je dovoljena izvršba in oceni ali vsebuje ugovor podatke, ki imajo
vrednost za pravna razmerja, torej o pravnih dejstvih, ki so primerna
za nastanek, prenehanje ali spremembo kakšne pravice oziroma pravnega
mnenja. Iz določb 50. člena Zakona o izvršilnem postopku, v katerih
so našteti razlogi, iz katerih je dopustno vložiti ugovor in 53.
člena Zakona o izvršilnem postopku, iz katerih je razvidno, da
sodišče pošlje ugovor nasprotni stranki in da torej preverja navedbe
v ugovoru, je mogoče zaključiti, da ugovor zoper sklep sodišča, s
katerim je dovoljena izvršba, ni listina po 7. odstavku 113. člena KZ
SFRJ. Zato ravnanje osebe, ki tak ugovor napiše, podpiše in ga pošlje
sodišču brez vednosti dolžnika, ni kaznivo dejanje po 1. odstavku
186. člena KZ SRS.
Načelno pravno mnenje se omejuje le na obravnavani primer, ker niso
izključene tudi drugačne situacije.