TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Postopek o prekršku zoper obdolženega J. R., zaradi prekrška po določbi e. točke desetega odstavka 32. čl. ZVCP-1, ki naj bi ga storil s tem, da je dne 4. decembra 2008 ob 13.14 uri vozil osebno vozilo po avtocesti A1, odsek 57, km 4.500, s hitrostjo 194 km/h oziroma najmanj 187 km/h upoštevaje možno napako merilnika obdolžencu v korist, s čimer naj bi kršil določilo četrtega odstavka 32. čl. ZVCP-1 se iz razloga po določbi 5. točke prvega odstavka 136. čl. ZVCP-1 ustavi, ker ni dokazano, da je prekršek storil obdolženi.

Stroški postopka bremenijo proračun.

V obravnavani prekrškovni zadevi je obdolženec navedel razbremenilni dokaz – svoj alibi je dokazoval z računom gostišča. Sodišče prve stopnje se je sicer do tega dokaza opredelilo s pavšalno navedbo, da takega dokaza ni moglo upoštevati, pri tem pa ni zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v obdolženčevo korist. Zgolj na podlagi ugotovitve, da se račun, izdan dne 4. decembra 2008 ob 15.28 uri, nanaša na štiri malice in ne na poslovno kosilo, namreč ni mogoče izključiti resničnosti navedb obdolženca, da je ob navedenem času bil v omenjenem lokalu. Zato bi moralo sodišče, če je dvomilo v obstoj navedenega alibija, obdolženčeve navedbe do konca preveriti. Tega pa ni storilo.