TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.

Določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP se uporabijo le, če bi tožnik zaradi odločanja organa o prošnji – zaradi pridobivanja dokazil v zvezi s premoženjskim in finančnim stanjem prosilca – zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje; v predmetnem primeru pa je bil organ za BPP s prejemki tožnika seznanjen in bi bilo nerazumno odločati na podlagi 36. člena ZBPP.

Organ za BPP je pravilno zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje izjemne BPP po 22. členu ZBPP, ob tem ko namreč tožnik v prošnji niti ni navedel razloga, zaradi katerega naj bi mu bila dodeljena. Če se uveljavlja kot izjemne okoliščine prosilčevo zdravstveno stanje, je namreč treba izkazati obremenjenost s stroški za zdravljenje; če pa se uveljavlja izredne finančne obveznosti, je treba izkazati, da so rezultat višje sile in če se uveljavlja stanje materialne ogroženosti prosilca, je obstoj takega stanja treba izkazati, pa tudi razloge, zaradi katerih se je prosilec znašel v takem stanju, ter da nanje ni mogel vplivati. Okoliščin iz 22. člena ZBPP, ki bi lahko utemeljevale dodelitev izjemne BPP, torej ni mogoče zatrjevati na splošni ravni in nekonkretizirano. Tako podanih okoliščin pa tudi ni mogoče izkazovati s sklicevanjem na splošno znana dejstva.