TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 24 Zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 87/97 in 84/98) je bil v neskladju z Ustavo. Ugotovljena neskladnost ima učinek razveljavitve. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 96. člena in prvega odstavka 97. člena ter drugega stavka 112. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 108/99 in 97/01) se zavrne. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 96. člena Zakona o davčnem postopku se zavrže.

Ustavno sodišče je že odločilo, da predstavlja obdavčitev s posebnim davkom na bilančno vsoto bank in hranilnic, kolikor presega polovico donosa, ustavno nedopusten poseg v pravico do zasebne lastnine. Ker bi lahko na podlagi določbe, da se ob ugotovitvi drugačnega davka na dobiček pravnih oseb, obdavčitev s posebnim davkom na bilančno vsoto bank in hranilnic ne spremeni, obdavčitev presegla polovico donosa, tudi ta določba na ustavno nedopusten način posega v pravico do zasebne lastnine. Zato jo je Ustavno sodišče razveljavilo.Posamezna določba ni neustavna zgolj zaradi terminološke neustreznosti ureditve, saj je bistveni njen vsebinski pomen.Z določitvijo zastaralnega roka, v katerem se lahko odmeri davek, je v bistvu določen rok, v katerem se lahko začne davčni postopek.Določitev različnih rokov za izdajo odmernih odločb za posamezne davke, ni v neskladju z načelom enakosti, saj so različni roki določeni za različne vrste davkov, v odvisnosti od značilnosti posameznih davkov oziroma težavnosti postopka odmere. Prav tako ni v neskladju z načelom enakosti določitev različnih rokov za različne subjekte.Ker pobudnica ni izkazala, da bi ji predpisani zastaralni roki onemogočali vrnitev že plačanih obveznosti, morebitna zanjo ugodna odločitev Ustavnega sodišča njenega pravnega položaja ne bi izboljšala. Zato je bila pobuda v tem delu zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa.