TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.434,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

V skladu z določilom 239. členu OZ, mora tožeča stranka za vsako terjatev iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ki jo je uveljavljala, zatrjevati in dokazati: (1) kršitev pogodbene obveznosti, ki ima objektivne znake protipravnega stanja, (2) da vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti ter (3) obstoj in višino škode zaradi kršitve. Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno. Trditveno in dokazno breme glede navedenih predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti je po drugem odstavku 239. člena OZ na stranki, ki zatrjuje, da ji je nastala škoda zaradi kršitve pogodbe, torej na tožeči stranki. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da velja zakonska domneva, da vzrok za kršitev pogodbenih obveznosti izvira iz sfere tožene stranke, ker tožena stranka ni zatrjevala in dokazala ekskulpacijskih razlogov po 240. členu OZ. Navedeno določbo bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati šele, če bi bila ugotovljena kršitev pogodbene obveznosti, ki pa kot je navedeno v nadaljevanju, ni bila podana.

V zvezi z nastankom škode zaradi neizvedbe razširitve ceste bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati, da tožena stranka svojih obveznosti iz Pogodbe ni izpolnila in je zato tožeči stranki nastala škoda. Konkretno bi morala pojasniti, kaj bi morala tožena stranka narediti pa tega ni naredila in da je ravno zaradi tega ravnanja tožene stranke tožeči stranki nastala škoda.

Naročnik s projektno dokumentacijo, med katero spada tudi PZI določi lastnosti končnega rezultata izvajalčevega dela, torej lastnosti objekta oziroma drugih del, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja po sklenjeni pogodbi. Izvajalec pa se s sklenitvijo gradbene pogodbe zaveže, da bo zgradil objekt oziroma opravil druga gradbena dela, ki bo imel take lastnosti. Iz navedenega torej izhaja, da Pogodba določa predmet gradnje oziroma gradbenih del, projektna dokumentacija pa določa lastnosti predmeta gradnje oziroma lastnosti gradbenih del, torej lastnosti končnega rezultata izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja.

Nikakor ni mogoče šteti, da izročitev PZI, v katerem je bilo zajeto celotno krožišče s komunalno infrastrukturo, avtomatično pomeni razširitev predmeta Pogodbe tudi na tiste sklope del, ki niso bili predmet javnega razpisa.