TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Zahtevek dajalca socialne pomoči po 1. odst. 128. čl. ZD ni denarna terjatev do zapuščine. S tem zahtevkom dajalec pomoči izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oz. oskrbo. Zato se vrednost dane pomoči ugotavlja po vrednostnih merilih, ki so veljala v tistem trenutku, po katerem se ugotovi obseg (vrednost) zapuščine. Za denarno terjatev do zapuščine pa gre tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. čl. ZD.

O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je zahtevala od tožene stranke kot dedinje
povrnitev dane pomoči zapustnici, ki je bila oskrbovanka doma upokojencev. Sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka plačevala domsko oskrbnino za zapustnico, in sicer v obdobju od leta 1978 do leta 1989. Sodišče se je pri odločanju oprlo na 128. člen Zakona o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 16/76 in 23/78 - ZD). Pomoč je ovrednotilo tako, da je upoštevalo njeno vrednost na dan ugotovitve vrednosti zapuščine.

Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka. Med drugim je zatrjevala, da gre v sporu za denarno terjatev, ki je ni dovoljeno valorizirati. Sodišče druge stopnje je sicer delno ugodilo pritožbi tožene stranke, vendar pa se je glede vrednotenja dane pomoči
strinjalo s sodiščem prve stopnje. V svojih razlogih je med drugim navedlo:

"Omejitev dedovanja ureja 128. člen ZD, ki daje pravico družbeni skupnosti, ki je zapustniku dajala socialno ali drugo pomoč, da
izloči iz njegove zapuščine del, ki ustreza vrednosti dane pomoči. Zato ta pomoč ne pomeni njene denarne terjatve do zapustnika oziroma dolg slednjega v nominalni višini opravljene dajatve (za katerega bi odgovarjali njegovi dediči). Podoben je v bistvenem inštitutu izločanja po 32. členu ZD, ker se z dano pomočjo zapustniku ohranja njegovo premoženje (zapuščina) v višini vrednosti pomoči ter dejansko dobi dajalec te pomoči po samem zakonu omenjenemu izločitvenemu zahtevku podobno upravičenje, ki dospe v realizacijo s trenutkom zapustnikove smrti. Vrednost te pomoči se praviloma ovrednoti v trenutku zapustnikove smrti (da se dobi vrednostna relacija z zapuščino) in se lahko ovrednoti tudi pozneje (po kriterijih vsakokratnih takratnih razmer), ter se tej vrednosti odgovarjajoči del zapuščine izloči oziroma za to vrednost dedovanje zapustnikovih dedičev omeji. Skladno temu gre zato po 3. odstavku 128. člena ZD dedičem zapustnika dolžnost, da povrnejo vrednost zapustniku dane pomoči (vrednostno in ne nominalno), če pristanejo na povrnitev vrednosti dane pomoči. Zato glede na povedano drugačno, to je pritožbeno tolmačenje navedene norme, nima opore ne v njeni vsebini in ne v splošno veljavnem načelu, ki zadeva enakovrednost dajatev, uzakonjenem v načelih ZOR. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da znaša vrednost zapustnici toženke dane pomoči na dan 3.7.1991 in po upoštevanju že delnega plačila 240.860,80 SIT. Navedena vrednost je podlaga za omejitev dedovanja po
zapustnici glede na vrednost zapuščine na dan 3.7.1991."