Navodilo o poročanju storitvene in dela blagovne...

3948. Navodilo o poročanju storitvene in dela blagovne menjave, transferov, poslovnih in finančnih terjatev in obveznosti ter kapitalskih naložb z nerezidenti

Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) in 6. člena Sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 107/08 in 24/13) izdaja guverner Banke Slovenije

N A V O D I L O
o poročanju storitvene in dela blagovne menjave, transferov, poslovnih in finančnih terjatev in obveznosti ter kapitalskih naložb z nerezidenti

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet urejanja)

To navodilo predpisuje vsebino, obliko, način in roke poročanja za naslednja poročila:

1.

Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti (v nadaljnjem besedilu: BST);

2.

Poročilo o poslovnih terjatvah/obveznostih in finančnih naložbah/obveznostih do nerezidentov (v nadaljnjem besedilu: KRD);

3.

Poročila o neposrednih kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti (v nadaljnjem besedilu: SN), v okviru katerih se poroča:

a)

SN11: Letno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah rezidentov v tujini;

b)

SN11-T: Mesečno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije;

c)

SN22: Letno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji;

d)

SN22-T: Mesečno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – transakcije.

2. člen

(opredelitev rezidentov in nerezidentov)

(1)

Rezidenti oziroma rezidentke (v nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem navodilu so:

1.

gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS), razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

2.

podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v RS;

3.

samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice in posamezniki oziroma posameznice, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v RS;

4.

fizične osebe s stalnim prebivališčem v RS in fizične osebe, ki začasno prebivajo v RS na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj eno leto, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;

5.

diplomatska, konzularna in druga predstavništva RS v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.

(2)

Vse druge osebe so nerezidenti oziroma nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).

3. člen

(način poročanja)

Poročila iz 1. člena tega navodila obvezniki poročanja (v nadaljevanju besedila: poročevalci), kot so določeni za posamezno poročilo v tem navodilu, poročajo v elektronski obliki preko programa za poročanje, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije skupaj z navodili za njegovo uporabo.

4. člen

(popravljanje poročil)

V primeru nepravilnega ali pomanjkljivega poročanja poročevalci popravijo poročilo za ustrezno obdobje. Če se podatki v poročilu za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla poročevalska obdobja, je potrebno v roku 30 delovnih dni po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.

5. člen

(uporaba enotnega kontnega načrta)

V Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila, so za posamezno poročilo (KRD in SN) kot pomoč pri poročanju, navedene okvirne skupine in podskupine kontnega načrta, osnovane na podlagi Priporočenega enotnega kontnega načrta za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (v nadaljevanju: kontni načrt), ki ga izdaja Slovenski inštitut za revizijo. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi skupine in podskupine kontnega načrta, ki so predpisane za poročanje. Če poročevalec knjiži poslovne dogodke, ki so predmet tega navodila izven priporočenih skupin in podskupin kontnega načrta, mora prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebini postavk navedenih v tem navodilu.

6. člen

(hramba podatkov)

Poročevalci hranijo Banki Slovenije oddana poročila iz 1. člena tega navodila najmanj dve leti.

2. POROČILO BST

7. člen

(predmet poročanja)

Predmet poročanja BST so posli rezidentov z nerezidenti pri storitveni menjavi in menjavi blaga, ki ni zajeta v podatkih Statističnega urada RS sistemov Intrastat ali Ekstrastat, posredovanje, popravila, vzdrževanje, predelava blaga ter prejeti oziroma dani tekoči in kapitalski transferi ter druga nepovratna sredstva. Med prejemke oziroma izdatke se vpisuje podatke na osnovi izdanih oziroma prejetih faktur, pogodb, odločb in drugih dokumentov, ki so osnova za knjiženje. Poroča se na podlagi poslovnega dogodka in ne na podlagi plačil, na primer plačilnega prometa s tujino. Poroča se posle z nerezidenti iz vseh držav (tako z državami članicami EU kot tudi tretjimi državami).

8. člen

(poročevalci)

Za poročanje poročil BST Banka Slovenije določi vzorec poročevalcev na podlagi pomembnosti njihovega poslovanja z nerezidenti, o čemer jih obvesti.

9. člen

(rok za poročanje)

Poročila BST se poroča mesečno, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

10. člen

(vnos osnovnih podatkov)

V poročilu BST je potrebno poročati podatke kot je določeno v Prilogi 2, ki je sestavni del tega navodila.

11. člen

(valuta poročanja)

Poročilo BST se izpolni v eurih.

12. člen

(obrazec in šifrant postavk BST)

Podatki se poročajo v poročilu BST v obliki obrazca BST iz Priloge 3, ki je sestavni del tega navodila, in na osnovi šifranta »Šifrant postavk BST« iz Priloge 4, ki je sestavni del tega navodila. Podatki se poročajo na ravni šestmestne šifre storitev. Poroča se na način, opredeljen v 3. členu tega navodila.

13. člen

(država oziroma mednarodna institucija)

V polje »Država/Mednarodna institucija« se vpiše numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 ali alfanumerično oznako mednarodne institucije oziroma organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

14. člen

(dodatna navodila za poročanje BST)

Pri poročanju BST poročevalci upoštevajo naslednje:

1.

V primeru prejetih ali danih dobropisov zaradi reklamacij ter popravljanj napačno izstavljenih izvornih faktur, se poročila popravi v skladu s 4. členom tega navodila. Poročil pa se ne popravlja v primeru prejetih ali danih dobropisov, ki se odobrijo na podlagi dosežene letne prodaje ali nabave blaga ali so izdani v pavšalnem znesku.

2.

Stroškov službenih poti v tujino se ne poroča.

3.

Poročevalec, ki prejme sredstva iz programov institucij EU, poroča vsa sredstva namenjena slovenskim izvajalcem kot tekoči transferi – subvencije (glede na 12. člen). Sredstev namenjenih tujim izvajalcem se ne poroča.

3. POROČILO KRD

15. člen

(predmet poročanja)

Predmet poročanja so stanja in spremembe terjatev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti po naslednjih instrumentih:

1.

F = finančno posojilo (vključuje tudi: revolving kredit, kreditno linijo, finančni lizing (brez poslovnega najema ali lizinga), limit, »cash pooling« ...);

2.

S = sindicirano posojilo;

3.

R = posojilo na podlagi repo poslov z vrednostnimi papirji;

4.

T = poslovne terjatve in obveznosti, komercialni kredit in predujmi;

5.

D = depozit (vezana in vpogledna sredstva – samo na terjatvah);

6.

E = lastniški deleži s pozitivnim stanjem vrednosti kapitala:

-

manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu rezidentnih družb, ki niso delniške družbe;

-

manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu nerezidentnih družb, ki ne kotirajo na borzi;

-

lastniški deleži v mednarodnih organizacijah;

7.

V = dolžniški vrednostni papirji (samo na terjatvah): v tujini izdani dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev, ki niso pridobljeni preko slovenskih posrednikov, torej preko rezidentov RS kot so slovenske banke, borznoposredniške družbe, zavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijske družbe, vzajemni skladi, vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Sklad za razgradnjo NEK za svoj ali za tuj račun in ne kotirajo na borzi;

8.

O = ostalo (na primer: nevplačani vpoklicani kapital, dobiček razporejen za izplačilo, ostale poslovne oziroma finančne terjatve in obveznosti do nerezidentov, ki niso vključene v predhodnih instrumentih tega poročila).

16. člen

(poročevalci)

Za poročanje poročil KRD Banka Slovenije določi vzorec poročevalcev na podlagi stanja terjatev oziroma obveznosti do nerezidentov in jih o tem obvesti.

17. člen

(rok za poročanje)

Poročila KRD se poroča mesečno, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

18. člen

(vnos osnovnih podatkov poročila KRD)

V poročilu KRD poročevalci poročajo podatke kot je določeno v Prilogi 2, ki je sestavni del tega navodila.

19. člen

(postavke in vsebina poročila KRD)

(1)

Podatki se poročajo v poročilu KRD, v obliki obrazca KRD iz Priloge 5, ki je sestavni del tega navodila. Poroča se na način opredeljen v 3. členu tega navodila.

(2)

Izpolnjujejo se podatki na strani terjatev (A.TERJATVE) in na strani obveznosti (B. OBVEZNOSTI).

(3)

Pod »Vrsta instrumenta« se poroča:

-

F = finančno posojilo;

-

S = sindicirano posojilo;

-

R = posojilo na podlagi repo poslov z vrednostnimi papirji;

-

T = poslovne terjatve in obveznosti, komercialni kredit in predujmi;

-

D = depozit (samo na strani terjatev);

-

E = lastniški deleži (pod 10 %);

-

V = dolžniški vrednostni papirji (samo na strani terjatev);

-

O = ostalo.

(4)

Pod postavko »Kapitalska povezanost« med dolžnikom in upnikom se vpiše šifro kapitalske povezanosti na osnovi naslednjih šifrantov:

1.

pri tujih naložbah v Sloveniji se poroča:

-

11 = terjatve oziroma obveznosti do tujih neposrednih vlagateljev – do nerezidentov, ki imajo 10 ali več odstotni lastniški delež v družbi poročevalki oziroma do njihove nadrejene družbe, ki obvladuje neposrednega vlagatelja – vertikalna povezanost;

-

12 = terjatve oziroma obveznosti do tujih družb, ki pripadajo skupini tujega neposrednega ali posrednega vlagatelja gre za odnos med poročevalcem in tujo sestrsko družbo, ki imata skupnega tujega lastnika – horizontalna povezanost;

2.

pri slovenskih naložbah v tujini se poroča:

-

21 = terjatve oziroma obveznosti do tujih prejemnikov neposrednih naložb – do nerezidentov, kjer ima poročevalec 10 ali več odstotni lastniški delež oziroma do njihovih podrejenih družb – vertikalna povezanost;

-

22 = terjatve oziroma obveznosti do tujih družb v skupini tujih prejemnikov neposrednih naložb – gre za odnos med poročevalcem in tujo sestrsko družbo, ki imata skupnega slovenskega lastnika – horizontalna povezanost;

3.

pri kapitalsko nepovezanih družbah se poroča:

-

3 = terjatve oziroma obveznosti do ostalih nerezidentov – do družb, s katerimi družba poročevalka ni kapitalsko povezana ali pa je lastniški delež manj kot 10 %.

V Prilogi 6, ki je sestavni del tega navodila, so prikazani primeri kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom.

(5)

Pod postavko »Sektor nerezidenta« se vpiše sektor nerezidenta na osnovi šifranta »Sektorji« v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

(6)

Pod postavko »Ročnost« se vpisujejo podatki po načelu originalne pogodbene ročnosti, za dolgoročne instrumente pa tudi njihov kratkoročni del po preostali zapadlosti. Vpiše se originalna ročnost na osnovi naslednjega šifranta:

-

K = kratkoročna (zapadlost do vključno enega leta);

-

D = dolgoročna (zapadlost daljša od enega leta).

(7)

Pod postavko »Država/Mednarodna institucija« se vpiše numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 ali alfanumerično oznako mednarodne institucije oziroma organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

(8)

Pod postavko »Valuta« se vpiše numerično šifro valute iz šifranta ISO 4217. Podatki o stanju in spremembah se vpisujejo v originalnih valutah. V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve ali obveznosti druga kot valuta nastanka terjatve ali obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve/obveznosti.

(9)

Pod postavko »ISIN koda« se vpiše ISIN kodo posameznega tujega vrednostnega papirja in sicer samo na strani terjatev pri instrumentih V (dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev) in E (v primeru lastniških vrednostnih papirjev).

(10)

Pod postavko »Glavnica« se poroča:

1.

Kot »Začetno stanje« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.

2.

Kot »Povečanje« se vpiše vrednost povečanja terjatev ali obveznosti v mesecu, za katerega se poroča. Na primer: pri finančnem posojilu se vpiše vrednost koriščenja sredstev; pri depozitu se vpiše vrednost povečanja vezanih in vpoglednih sredstev; pri trgovinskem kreditu se vpiše vrednost izvoza ali uvoza blaga ali storitve in predujma. Vpišejo se tudi podatki o prekvalifikacijah kapitala (lastniški delež – poročanje tudi na poročilih SN) v dolžniške inštrumente, o kapitalizaciji obresti ter pogodbeno dogovorjene spremembe ročnosti. Pri vrednostnih papirjih in drugih lastniških deležih se vpiše neto vrednost nakupa ali prodaje v mesecu, za katerega se poroča.

3.

Kot »Zmanjšanje« se vpiše vrednost zmanjšanja terjatev ali obveznosti; odplačil glavnice v mesecu, za katerega se poroča in podatke o prekvalifikacijah terjatev ali obveznosti v druge oblike instrumentov (lastniški delež – poročanje tudi na poročilu SN) ter pogodbeno dogovorjene spremembe ročnosti. Pri trgovinskem kreditu se vpiše vrednost izvoza ali uvoza blaga ali storitve in predujma. Pri vrednostnih papirjih in drugih lastniških deležih se vpiše neto vrednost nakupa ali prodaje v mesecu, za katerega se poroča.

4.

Kot »Ostale spremembe« se vpiše podatke o enostranskih odpisih in vseh ostalih spremembah po pogodbi, kot so sprememba kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom, sprememba sektorja nerezidenta, države, valute, pripojitve, povečanje lastniških deležev preko 10 %, cenovne spremembe pri vrednostnih papirjih. V cenovnih spremembah se upoštevajo tudi spremembe vrednosti naložb (instrument E, V), ki niso posledica nakupa ali prodaje, ampak vrednotenja naložb.

5.

Kot »Končno stanje« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.

6.

Kot »Kratkoročni del končnega stanja« se vpiše del končnega stanja s preostalim dospetjem do vključno enega leta glede na zadnji dan meseca, za katerega se poroča. Tega stolpca se ne izpolnjuje pri »Vrsti instrumenta« E (lastniški deleži).

7.

Kot »Zapadla neplačana glavnica« se ločeno prikaže to kategorijo stanja terjatve ali obveznosti. Tega stolpca se ne izpolnjuje pri »Vrsti instrumenta« E (lastniški deleži).

(11)

Pod postavko »Obresti« se poroča obresti in druge dohodke. Druge dohodke se poroča le pri vrsti instrumenta E (lastniški deleži). Pri vrsti instrumenta E (lastniški deleži) in V (nakupi in prodaje dolžniških vrednostnih papirjev) se vpisuje samo polje »Plačane obresti ali izplačan dohodek«. Pri ostalih instrumentih je potrebno vpisati vsa polja. Vpisuje se naslednje podatke:

1.

Kot »Začetno stanje obračunanih obresti« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti obračunanih obresti na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.

2.

Kot »Obračunane obresti« se vpiše vrednost obračunanih obresti v mesecu, za katerega se poroča. V primeru negativne obrestne mere na strani terjatev, se vrednost poroča kot obveznost in obratno.

3.

Kot »Plačane obresti/izplačan dohodek« se vpiše vrednost plačanih ali prejetih obresti v mesecu, za katerega se poroča, podatke o prekvalifikacijah terjatev v druge oblike instrumentov (lastniški delež – poročanje tudi na poročilu SN) in o kapitalizaciji obresti. Vključuje se tudi izplačilo ali prejem dividend in drugih izplačanih ali prejetih dohodkov iz naslova kapitala in lastništva vrednostnih papirjev.

4.

Kot »Ostale spremembe« se vpiše podatke o enostranskih odpisih in vseh ostalih spremembah po pogodbi, kot so sprememba kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom, sprememba sektorja nerezidenta, države, valute.

5.

Kot »Končno stanje obračunanih obresti« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti obračunanih obresti na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.

6.

Kot »Kratkoročni del končnega stanja« se vpiše del končnega stanja s preostalim dospetjem do vključno enega leta glede na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.

7.

Kot »Zapadle neplačane obresti« se ločeno prikaže to kategorijo stanja terjatve ali obveznosti.

8.

Postavko »Garancija Republike Slovenije« se izpolni samo na strani obveznosti, pri instrumentih F in S, in sicer kot:

-

0 = RS ni garant;

-

1 = RS je garant.

20. člen

(dodatna navodila za poročanje KRD)

Pri poročanju KRD poročevalci upoštevajo naslednja navodila:

1.

Za posamezno postavko se poroča povečanje in zmanjšanje v mesecu, torej ne zgolj neto povečanje ali neto zmanjšanje.

2.

Terjatve ali obveznosti iz instrumentov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se lahko pobotajo oziroma prekvalificirajo v druge oblike lastniških ali dolžniških instrumentov. V primeru prekvalifikacije v lastniški delež se transakcija vzpostavitve te druge oblike instrumenta poroča tudi na poročilu SN. Mogoča pa je tudi prekvalifikacija v okviru poročila KRD (npr. prekvalifikacija iz posojila na dolžniški vrednostni papir tujega izdajatelja, ko ne gre za naložbe, ki jih opravijo rezidenti kot posredniki).

Navodilo o poročanju storitvene in dela blagovne menjave, transferov, poslovnih in finančnih terjatev in obveznosti ter kapitalskih naložb z nerezidenti

Časovnica