TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se I., II. in IV. točka izreka glasijo:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna dolžna tožeči stranki omogočiti odnašanje pošte med delovnim časom tožeče stranke, ki je razporejen od ponedeljka do petka od 8.30 ure do 16.30 ure, vse do 12. 9. 2018.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki zagotavljati pravico do odmora, ki traja 30 minut, vse do 12. 9. 2018.

IV. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 1.294,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, svoje stroške pa krije sama.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s sodiščem prve stopnje, da nadrejena tožniku ni omogočala odnašanja pošte med delovnim časom in da je od njega zahtevala, da to delo opravi po zaključku delovnega časa. Prav tako se strinja z ugotovitvijo, da tožniku ni bil omogočen odmor med delovnim časom. S tem je tožena stranka kršila določbe ZDR-1 o delovnem času in sicer določbo 142. člena, po kateri je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora ter določbo prvega odstavka 143. člena, da delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Tožnik ni imel možnosti odmora med delom, prav tako pa je moral delo opravljati tudi po zaključku delovnega časa, za to opravljeno delo pa ni prejel plačila.