Nalaganje dokumenta...
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Veržej
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 39-1979/2010, stran 5630 DATUM OBJAVE: 17.5.2010
VELJAVNOST: od 1.6.2010 / UPORABA: od 1.6.2010
RS 39-1979/2010
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.6.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1979. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Veržej
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 - Odl. US, 76/08, 79/09), Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 49/06, 33/07, ter sklep in odločbi US v Uradnih listih RS, št. 28/06, 66/06 ter 112/06, 108/09) 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06), 143. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 107/07 in 33/08), 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Veržej (Uradni list RS, št. 11/02, 41/04), 16. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/08) je Občinski svet Občine Veržej na 27. redni seji dne 4. 5. 2010 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Veržej
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Veržej
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Veržej (v nadaljevanju: občina) ter izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
1.
organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe
2.
vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev
3.
vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
4.
pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih storitev
5.
pravice in obveznosti uporabnikov
6.
vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja
7.
meritve količin in obračun odvajanj in čiščenja odpadnih voda
8.
prenos zgrajene javne kanalizacije v last in upravljanje
9.
pogoje za načrtovanje posegov v prostor
10.
nadzor nad izvajanjem javne službe
11.
posebne storitve
12.
kazenske določbe.
(2)
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin.
(3)
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti občine, odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe javne kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«.
2. člen
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
-
komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine nevarnih snovi, določene v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
-
padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode ali tla;
-
industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi vode v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja po uporabi vode v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
-
komunalna čistilna naprava (KČN) je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja, presega 40% merjeno s KPK. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja večjo od 2.000 PE v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav;
-
mala komunalna čistilna naprava (mala KČN) je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Malih KČN naprav je glede tehnologije več vrst, kar opredeljuje predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav;
-
nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na KČN;
-
pretočna greznica je gradbenoinženirski objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
-
populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec na dan. En PE je enak 60g BPK5/dan;
-
obdelava blata iz KČN je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju KČN v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
-
območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi Občine Veržej določena način in obseg izvajanja javne službe;
-
območje, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, je geografsko zaokroženo območje naselja ali dela naselja, v katerem je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunano na 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, celotna obremenitev zaradi komunalne odpadne vode, ki nastaja tam, pa presega 50 PE;
-
javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
-
javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Za javno kanalizacijo se ne štejejo: interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice ter male KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo;
-
kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji objekt ali več objektov, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali do zunanje stene objekta, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
-
primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v KČN;
-
sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali KČN ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
-
izvajalec javne službe je pravna oseba, katere lastnik je Občina Veržej in ki storitve javne službe in posebne storitve na določenem območju občine v obsegu in v okviru pristojnosti, kot so določene s tem odlokom;
-
uporabnik storitev javne službe (uporabnik storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik ali drug pravni subjekt, ki je lastnik ali uporabnik nepremičnine oziroma stavbe ali delov stavbe na območju poselitve, kjer nastaja odpadna voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
-
interna merilna naprava je naprava v interni napeljavi uporabnika, ki je namenjena za interno porazdelitev stroškov (vodomer, merilec pretoka ipd.). Interne merilne naprave izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava;
-
merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku industrijskega uporabnika, nameščen na mestu, kjer se združijo vse odpadne vode enega uporabnika, namenjen izvajanju interne in eksterne kontrole kvalitete in količine odvedene odpadne vode v javno kanalizacijo;
-
ustrezna merilna naprava je naprava za merjenje količine vode, ki je skladna s prepisi s področja meroslovja in ostalimi veljavnimi predpisi;
-
izvajalec je pravna oseba, katera zagotavlja odvajanje in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Veržej;
-
kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
-
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakonov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(2)
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
Občina Veržej zagotavlja javno službo na celotnem območju Občine Veržej v obliki javnega podjetja, kateremu podeli koncesijo brez javnega razpisa, v obsegu in pod pogoji, določenimi z veljavno zakonodajo.
4. člen
(1)
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001. Program za obvladovanje kakovosti vsebuje tudi Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, izdela izvajalec vsako leto do konca oktobra za naslednje leto.
(2)
Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode pregleda in uskladi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), potrdi pa Občinski svet Občine Veržej.
5. člen
(1)
Za javno kanalizacijo in pripadajoče gradbeno inženirske objekte in naprave je odgovoren izvajalec javne službe, ki izdela in da v sprejem Občinskemu svetu Občine Veržej Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji.
(2)
V Tehničnem pravilniku se podrobneje opredeli pogoje in normative za gradnjo, priključevanje, upravljanje in vzdrževanje javne kanalizacije ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav.
III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
6. člen
(1)
Občina Veržej zagotavlja z javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda kot javno dobrino. Javna služba obsega naslednje storitve:
-
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
-
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin;
-
prevzem blata iz malih KČN ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter obdelava prevzetega blata najmanj enkrat na štiri leta;
-
prve meritve in obratovalni monitoring za male KČN;
-
izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na javni kanalizaciji;
-
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-
pripravo in izvajanje občinskega Programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;
-
redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javno kanalizacijo v katastru stavb, z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
-
vodenje evidenc, določenih s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
-
vodenja katastra javne kanalizacije, določenega s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
-
druge naloge iz tega odloka.
(2)
V okviru storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, mora biti zagotovljeno:
-
redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v KČN;
-
prevzem blata iz malih KČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta;
-
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelava ocene obratovanja male KČN, v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
-
izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih KČN;
-
prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno, oziroma najmanj enkrat na štiri leta, vendar le do izteka roka za prilagoditev.
7. člen
(1)
Na obstoječih območjih poselitve v občini, ki še niso opremljena z javno kanalizacijo in na območjih, kjer se skladno z operativnim programom gradnja javne kanalizacije ne predvideva, morajo lastniki stavb obvezno zgraditi lastne objekte za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
(2)
Dovoljena je gradnja malih KČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočnih greznic. Lastniki ali upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic (do izteka roka prilagoditve) in malih KČN ter občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter malih KČN najmanj enkrat na 20 let.
(3)
Lastniki objektov iz drugega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.
8. člen
Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih KČN je obvezno in se opravlja za obstoječe pretočne greznice (do roka prilagoditve) in male KČN najmanj enkrat na štiri leta. Za nepretočne greznice se praznjenje opravlja redno glede na volumen greznice oziroma v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in nepretočnih greznic. Uporabniki storitev so dolžni izvajalcu za namen praznjenja omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih KČN s specialnimi vozili.
9. člen
(1)
Blato iz greznic in blato iz malih KČN mora izvajalec javne službe obdelati na KČN ali na skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata.
(2)
V primeru, da izvajalec javne službe utemeljeno sumi, da blato iz greznice ali blato iz male KČN ne ustreza pogojem za sprejem, zagotovi potrebne analize. Po pridobitvi rezultatov analiz izvajalec javne službe zagotovi ustrezno obdelavo ali drugo ustrezno končno oskrbo blata. Če rezultati analiz potrdijo sum izvajalca javne službe, da blato iz greznice ali blato iz male KČN ne ustreza pogojem za sprejem, stroške analiz in končne oskrbe blata plača uporabnik storitev, v nasprotnem primeru pa stroške analiz plača izvajalec javne službe, stroške končne oskrbe pa uporabnik storitev.
(3)
Blata iz malih KČN in greznic ter ostankov čiščenja le-teh ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo ali v površinske vode. Blata ni dovoljeno odlagati na javne ali kmetijske površine brez ustrezne predhodne obdelave v skladu s predpisi.
(4)
Izvajalec uporabniku po opravljeni storitvi praznjenja greznice oziroma prevzemu blata iz male KČN ter obdelavi le-tega, izstavi račun. Račun je uporabnik dolžan plačati v roku, navedenem na računu. Izvajalec javne službe uporabniku storitev o praznjenju greznice izda potrdilo, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb. Izvajalec javne službe opravljene storitve zaračunava v enkratnem znesku ali pa po mesečnih akontacijah.
(5)
Za izvedbo storitev v rokih, določenih v 8. členu, naročilo uporabnika storitev ni potrebno. Izvedbo pogostejših storitev mora uporabnik storitev naročiti pri izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe je dolžan uporabnika storitev pisno obvestiti o prevzemu obvestiti o prevzemu blata iz male KČN oziroma komunalne odpadne vode iz greznice. V obvestilu mora biti naveden datum in okvirni čas prihoda. Uporabnik storitve ima pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljši od enega meseca. O prestavitvi opravljanja storitve mora uporabnik izvajalca javne službe pisno obvestiti vsaj pet dni pred datumom, ki je na pisnem obvestilu naveden kot datum opravljanja storitve.
(6)
Če uporabnik ne predlaga izvajalcu javne službe prestavitve opravljanja storitve, skladno s predhodnim odstavkom tega člena in s tem zaradi odsotnosti onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu javne službe iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbo storitve, mora plačati nastale stroške za prevzem blata iz male KČN oziroma komunalne odpadne vode. Stroška ravnanja z blatom oziroma čiščenja komunalne odpadne vode izvajalec javne službe uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(7)
Če uporabnik storitev dvakrat onemogoči izvajalcu javne službe izvedbo storitve, izvajalec javne službe poda pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za začetek postopka zoper kršitelja.
10. člen
V okviru storitev javne službe izvajalec zagotavlja še:
-
upravljanje s KČN;
-
izdelavo načrta ravnanja z blatom;
-
ravnanje z blatom malih KČN, skladno z načrtom iz druge alineje tega člena;
-
vzdrževanje in čiščenje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode;
-
čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah.
11. člen
(1)
Padavinske vode s streh stavb ali utrjenih površin se ne smejo odvajati v nepretočno greznico ali malo KČN.
(2)
Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je padavinsko vodo treba zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3)
Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne službe.
IV. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
12. člen
Javna kanalizacija obsega primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, vključno z naslednjimi objekti in napravami:
-
kanali z revizijskimi jaški za odvajanje odpadne vode;
-
črpališči za prečrpavanje odpadne vode;
-
komunalno čistilno napravo;
-
razbremenilniki visokih vod;
-
zadrževalnimi bazeni deževnih vod (ZBDV);
-
drugi objekti in napravami, potrebnimi za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
13. člen
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v ločenem sistemu. Vsi novi kanali se praviloma gradijo v ločenem sistemu (fekalni in meteorni kanali).
14. člen
(1)
Gradnja javne kanalizacije in investicijsko vzdrževanje le-te je v pristojnosti občine.
(2)
V primerih, ko investitor izgradnje javne kanalizacije ali njenega dela ni občina, ampak fizična ali pravna oseba kot investitor gradnje objekta, za katerega bo sam zgradil manjkajočo komunalno opremo, jo je občina po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno javno kanalizacijo ali njen del dolžna prevzeti, skladno z določbami 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju, tem odlokom in pogodbo o opremljanju, saj se šteje, da je na ta način investitor v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme.
15. člen
(1)
Objekte in naprave interne kanalizacije sestavljajo:
-
vodi v objektih in/ali v zemljiščih uporabnika storitev;
-
kanalizacijski priključek;
-
nepretočne greznice;
-
obstoječe greznice;
-
male KČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE;
-
merilne naprave na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo;
-
merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2)
Objekti in naprave interne kanalizacije so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo in niso sestavni deli javne kanalizacije. Objekte in naprave interne kanalizacije zgradi in vzdržuje lastnik ali uporabnik stavbe na lastne stroške.
(3)
Lastnik ali uporabnik stavbe je dolžan z objekti in napravami interne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Naprave interne kanalizacije morajo biti zgrajene tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo.
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH STORITEV
16. člen
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in je priključitev nanjo mogoča, oziroma kjer se javna kanalizacija gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev stavb ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna. Izjeme so možne v naslednjih primerih:
-
če javna kanalizacija v območju, ki mora biti opremljeno z javno kanalizacijo, v času začetka uporabe novozgrajene stavbe še ni zgrajena ali je še v gradnji;
-
če priključitev iz tehničnih razlogov ni možna;
-
če bi bila priključitev pravno nedopustna;
-
če obstoječa javna kanalizacija nima zadostnih kapacitet;
-
če odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.
17. člen
(1)
Izvajalec javne službe mora lastnika stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek z navedbo lokacije priključnega mesta na javno kanalizacijo. Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se izvede po pridobitvi soglasja iz 31. člena tega odloka in plačilu komunalnega prispevka.
(2)
Lastnik stavbe mora kanalizacijski priključek za priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo zagotoviti v roku šest mesecev po prejemu obvestila izvajalca javne službe, da je priključitev obvezna.
(3)
Stavba, iz katere se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik stavbe na svoje stroške greznico odstrani ali očisti in jo pod nadzorom izvajalca javne službe izključi iz interne kanalizacije.
18. člen
(1)
Vsi stroški izvedbe kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe.
(2)
Ustreznost izvedbe kanalizacijskega priključka pred priključitvijo na javno kanalizacijo preveri strokovno usposobljen predstavnik izvajalca javne službe, kateremu je lastnik stavbe dolžan predložiti projekt kanalizacijskega priključka in potrdilo o plačilu komunalnega prispevka.
(3)
Pred priključitvijo na javno kanalizacijo mora bodoči uporabnik pri izvajalcu podati vlogo za priključitev. Izvajalec na podlagi podane vloge bodočega porabnika določi pogoje za izvedbo priključka na javno kanalizacijo.
(4)
Izvajalec lahko priključi objekt na javno kanalizacijo šele, ko uporabnik izpolni vse pogoje določene s soglasji in poravna komunalni prispevek.
(5)
Za izdajo soglasja za priključitev obstoječe stavbe (objekta) na javno kanalizacijo mora lastnik izvajalcu javne službe predložiti:
-
projekt kanalizacijskega priključka;
-
pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje, oziroma ko gre za objekte zgrajene pred 31. 12. 1967, ki so na predpisan način evidentirani v zemljiškem katastru;
-
načrt interne kanalizacije, razen za individualno stanovanjsko stavbo;
-
podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode;
-
program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijsko odpadno vodo;
-
projekt izvedenih del za naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode.
19. člen
Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. Začasen priključek se izvede le za gradbišča, javne prireditve in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje (kadar je za poseg potrebno), prijavo prireditve ali drugo dokumentacijo, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki ne sme biti daljša od šest mesecev. Mesec dni pred iztekom šestmesečnega obdobja mora izvajalec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Če se uporabnik ne odloči za pridobitev stalnega priključka, izvajalec s potekom šest mesečne dobe začasni priključek ukine.
20. člen
(1)
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali druge negativne vplive iz javne kanalizacije na priključeno stavbo. Javna kanalizacija mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta.
(2)
Izvajalec javne službe lahko v primeru, ko globina odvodnega kanala javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje komunalne odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne odpadne vode. Posamezna stavba ali del stavbe, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo lahko priključi preko hišnega črpališča. Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga vzdrževati oziroma upravljati lastnik stavbe. V večstanovanjski stavbi, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona.
21. člen
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in je last vsakokratnega lastnika stavbe. Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta kanalizacijskega priključka ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali to ni racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega - to je skupnega kanalizacijskega priključka. S tako rešitvijo morajo pisno soglašati vsi lastniki stavb.
22. člen
(1)
Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje stanja v priključni cevi ter za preverjanje količine in kvalitete odpadne vode, lastniku/uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
(2)
Revizijski jašek je praviloma lociran neposredno ob parcelni meji med zasebnim in javnim zemljiščem (do 1,5 m od parcelne meje na zasebno zemljišče). Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.
(3)
Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek, s katerim dovoljuje izvajalcu javne službe dostop na njegovo zemljišče za izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
(4)
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
23. člen
(1)
Lastnik stavbe (investitor) je o nameravani priključitvi stavbe na javno kanalizacijo dolžan pisno obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred priključitvijo.