TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi I.1. točka izreka izpodbijanega sklepa.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se prvi odstavek II.1. točke izreka spremeni tako, da se tožbo tožeče stranke po nasprotni tožbi na ugotovitev ničnosti določila 8. člena leasing pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama dne 5.10.1992, ki določa: pogodbeno določeno odškodnino v višini 10 % pogodbene cene iz 2. člena te pogodbe z a v r ž e .

V I.2. točki izreka in v II.2. točki izreka ter v III. točki izreka pa se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov iz stečajnega spisa pravilno sklepalo, da tožeča stranka za to tožbo nima pravnega interesa v smislu drugega odstavka 187. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 144. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji.

Tožeča stranka je v tem postopku zahtevala ugotovitev obstoja terjatve za četrti in peti obrok v skupnem znesku 36,442.000,00 SIT s pripadki, ne pa tudi plačila šestega in sedmega obroka. Iz napotitvenega sklepa stečajnega senata izhaja, da je bila tožeča stranka napotena na pravdo le za neplačane obroke najemnine, ne pa za pogodbeno dogovorjeno odškodnino v višini 7,421.183,25 SIT s pripadki.

Prodaja na obroke je urejena v 6. odseku sedmega oddelka prodajne pogodbe (primeri prodaje s posebnimi dogovori). Drugi odstavek 542. člena ZOR določa, da se določbe tega odseka o prodaji na obroke uporabljajo le, če je kupec posameznik. Ker je tožena stranka pravna oseba, zato ni mogoča uporaba pravil o prodaji na obroke v smislu prvega odstavka 550. člena ZOR.

Napačna pravna opredelitev sodišča prve stopnje za nadaljnjo odločitev niti ne bo bistvena. Učinki razdrte pogodbe, ki je nesporno bila razdrta med pravdnima strankama, so namreč urejeni tudi v splošnih določbah ZOR, to je v 132. členu ZOR.