IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 376/99 z dne 3. 2. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 932/98 z dne 10. 1. 1999 ter sodbo Okrajnega sodišča v Celju št. P 12/1997 z dne 7. 4. 1998 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Vrhovno sodišče, ki ima pregled nad celotno sodno prakso in njenimi trendi, v bistveno boljšem položaju za zagotavljanje uravnoteženih in usklajenih kriterijev za višino odškodnine za primerljive škode kot bi to lahko storilo Ustavno sodišče.
Posebej pri problematiki višine odškodnin za nepremoženjske škode in njihove primerljivosti je zato utemeljen zadržan pristop Ustavnega sodišča. Le v posebej očitnih primerih velikih odstopanj višine odškodnin bi zato Ustavno sodišče lahko ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave).
Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.