TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Medsebojno popuščanje strank ni pogoj za veljavnost (sodne) poravnave.

Zakon o obligacijskih razmerjih v 1. odstavku 1089. člena določa kot enega izmed elementov pogodbe tudi medsebojno popuščanje strank. Causa pogodbe t.j. poravnave je rešitev spora ali negotovosti pravnega razmerja. Ker ne gre za bistveni element pogodbe, ZOR ne predpisuje sankcije (ničnost ali izpodbojnost) za primer, če tega elementa v podobi ni najti. V čem so vzajemne popustitve in kako minimalne so, je določeno v 1090. členu ZOR. Profesor Stojan Cigoj v komentarju k 1090. členu ZOR (Obligacijska razmerja, ČZ Ur.l. SRS, Ljubljana 1978, str.872) navaja, da se za popuščanje ne šteje samo popuščanje v premoženjskem področju, marveč tudi v moralnem področju. Tudi 2. odstavek 1093. člena ZOR kaže, da zakonodajalec stremi k ohranjanju pogodbe v veljavi, pa čeprav stranke pod imenom poravnave opravijo kakšen drugi posel. Seveda pa je potrebno tedaj upoštevati določila ZOR o tem dejansko opravljenem poslu. Tudi prepoved izpodbijanja zaradi čezmernega prikrajšanja (1094. člena ZOR) kaže, da medsebojno popuščanje ni bistveni element pogodbe, ki se imenuje poravnava.

Opomba: Ker za sodno poravnavo veljajo vsa materialnopravna določila XV. pogl. ZOR, in ker ima sprejeti stavek podlago v odločbi, kjer je tožnica izpodbijala sodno poravnavo, je v sprejetem stavku beseda "sodna" v oklepaju.