TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obtoženčevega zagovornika se deloma ugodi in izpodbijana sodba v odločbi o stroških kazenskega postopka spremeni tako, da:

- obtoženec ni dolžan plačati stroškov prevajanja;

- se obtožencu sodna taksa za izrečeno glavno kazen (tarifa št. 7114 ZST-1) zniža na 300,00 EUR; sodna taksa za plačilo stranske denarne kazni izreče po tar. št. 7119 ZST-1 in zniža na 40,00 EUR; sodna taksa za plačilo stranske kazni izgona tujca iz države izreče po tar. št. 7119 ZST-1 in zniža na 40,00 EUR in sodna taksa za varnostni ukrep odvzema predmetov (tarifa št. 71110) zniža na 40,00 EUR,

medtem ko se v ostalem pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja (23.8.2020 in 24.8.2020) v Republiki Sloveniji ni bila razglašena epidemija in da v Republiki Sloveniji takrat ni bilo omejitev gibanja med občinami in niti policijske ure, vendar je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila že v marcu 2020, prevažanje tujcev iz Azije v Evropo pa je že samo po sebi nevarno zaradi prenašanja nalezljivih bolezni, še toliko bolj pa v času pandemije smrtonosnega virusa Covid-19, zato je sodišče prve stopnje to okoliščino upravičeno štelo kot obteževalno. V nasprotju z zagovornikom pritožbeno sodišče meni, da dejstvo, da je obtoženec vozil 14 tujcev, ne more predstavljati olajševalne okoliščine pri odmeri dolžine zaporne kazni.