Odlok o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

3812. Odlok o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala

O D L O K
o razglasitvi Knežjega dvorca v Celju za kulturni spomenik državnega pomena

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

Celje – Knežji dvorec (EŠD 60).

Enota dediščine ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Stavba, ki je po številnih prezidavah dočakala današnji čas, je bila rezidenca grofov celjskih. Izluščena gotska zasnova in vsi mnogoštevilni, predvsem gotskimi arhitekturni detajli kažejo na izjemno kvaliteto te arhitekture, ki ji gre mesto med vrhunskimi profanimi fevdalnimi arhitekturami srednje Evrope. Ohranjeni avtentični srednjeveški elementi omogočajo rekonstrukcijo dela nekdanje knežje palače, edine svoje vrste v Sloveniji.

Spomenik obsega zemljišče, parcelne številke 2036/1, 2036/2, 2036/22, 2036/8, vse k.o. Celje. Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 9. 7. 2003, Uradni list RS, št. 71/03, datoteka z dne 1. 2. 2005, izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika leži znotraj mej starega mestnega jedra in neposredno ob njem.