TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obsojenega D.K. za varstvo zakonitosti se deloma ugodi in se izpodbijana sodba glede dejanja pod točko II izreka (prvostopenjske sodbe), v odločbah o temu obsojencu izrečeni enotni kazni, vštetju pripora in o stroških postopka, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

V ostalem se ta zahteva, zahteva zagovornika obsojenega A.B. pa v celoti, zavrneta kot neutemeljeni.

Pregled prevoznih sredstev kot preiskovalno opravilo ni identičen s preiskovalnim dejanjem preiskave stanovanja in drugih prostorov (hišno preiskavo). Razliko med tema dvema dejanjema je treba iskati v stopnji pregledovanja oziroma preiskovanja. Pregled obsega vizualno kontrolo pregledanega objekta. Izključuje odpiranje in preiskovanje notranjih delov vozila in prtljage, odstranjevanje raznih avtomobilskih delov, prelaganje stvari in podobno.

Bistvena kršitev dolčb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi se privilegirana priča odrekla pričevanju, sodišče pa bi nato pomen te pravne dobrote obšlo na ta način, da bi o vsebini njene izjave, dane brez kakršnihkoli procesnih garancij organom za notranje zadeve, zaslišalo drugo pričo.

Pri presoji, ali so bili podani pogoji za odreditev posebnih ukrepov in metod v času, ko so bili ti odrejeni, ni mogoče izhajati iz vsebine podatkov in dokazov, ki so bili pridobljeni z njihovim izvajanjem in na tej podlagi za nazaj sklepati, da so bili razlogi za sum podani, temveč je treba obstoj predpisane stopnje verjetnosti ocenjevati v času odreditve ukrepov.

V 142. členu ZKP je določeno, da morajo vsi državni organi sodiščem in drugim organom, ki sodelujejo v kazenskem postopku, torej tudi organom za notranje zadeve, dajati potrebno pomoč, zlasti če gre za odkrivanje kaznivih dejanj ali za izsleditev storilcev. SOVA pri tem ni bila nobena izjema. S tem da je na zahtevo Ministrstva za notranje zadeve v konkretnem primeru dala na razpolago tehnična sredstva in osebje, kar je omogočilo prisluškovanje telefonom, ki jih je uporabljal obsojeni A.M., je ravnala v skladu z določbo 142. člena ZKP.

Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta bi bila podana samo v primeru, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča sploh ne bi bilo razlogov o odločilnih dejstvih.

Tehnični posnetki, pridobljeni z izvajanjem posebnih ukrepov, morajo biti opremljeni s podatki, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti njihovo zanesljivost, in sicer: a) kdo, kdaj in kje je naredil tehnični posnetek; b) kaj je bilo predmet (slikovne) ali zvočne registracije; c) ali je inštrument in naprava za registracijo delovala pravilno ter d) ali je bila prvotna registracija pozneje vsebinsko spreminjana in če je, kdo je take spremembe opravil. Ni pa potrebno, da so ti podatki navedeni v obliki, predpisani v 79. in 80. členu ZKP.

Načelo neposrednosti pri zaslišanju prič nima nobene zveze z delitvijo prič na posredne in neposredne, pač pa se nanaša zgolj na način izvedbe dokaza, torej, ali je bila priča zaslišana na glavni obravnavi ali pa je bila njena izpovedba samo prebrana.