TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba obdolženega J.K. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka 25.000 (petindvajset tisoč) tolarjev povprečnine.

 

Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika med drugim glede neprištevnosti, naklepa in malomarnosti.

Z izvedenim dokaznim postopkom pa mu je bilo dokazano, da je ravnal na način, kot se mu očita v izpodbijani sodbi kot tudi, da je to storil z obliko krivde, kot jo navaja izpodbijana sodba. Na način, kot je opisan v izreku se je namreč obdolženec vedel že izven sodišča pri čemer je celo L. Č. najprej zmerjal, šele naknadno pa ga je tudi s pestjo udaril tako, da se je obdolženec nedvomno zavedal prepovedanosti svojega ravnanja (zato tudi ni reagiral že na samem sodišču), temveč je počakal, da so prišli iz stavbe sodišča ter je dejanje hotel storiti, saj je že iz njegovih besed razvidno, da je hotel najprej na milejši način nato pa na vedno bolj grob način od L. Č. izsiliti, da odstopi od pregona oziroma ne nastopi kot priča proti njegovemu sinu. Tudi pritožbeno sodišče glede na izpoved v postopku zaslišanih prič ugotavlja, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom. Obdolženčeva pritožbena trditev glede izzvanosti in čustvene prizadetosti, ki ni dokazana (in obdolženec dokaza tudi ne ponudi), pa tudi ne more takih ugotovitev spremeniti.