TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v drugem odstavku 1. točke izreka v delu, kjer je zavrnjen ugovor glede priznanja delovnega razmerja in izplačila plač, in v 2. točki izreka (glede odločitve, da dolžnik sam krije stroške postopka) in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu drugega odstavka 1. točke izreka (kjer je zavrnjen ugovor glede izterjave pravdnih stroškov 1. 475,88 EUR in stroškov pritožbe 210,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) potrdi

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.

Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.

Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.